Verjetno vsi poznamo televizijske prizore s Kitajske, kjer ljudje po ulicah večjih mest zaradi smoga hodijo z zaščitnimi maskami.
Nič kaj bolje ni te dni v večjih mestih po Sloveniji, kjer ponekod količina trdih delcev v zraku mejne vrednosti presega kar za štirikrat.
Tokrat sicer prednjači Maribor, a med mesti z bolj onesnaženim zrakom je ponovno Celje. V torek je denimo povprečna dnevna vrednost delcev PM10 v Celju znašala 102 µg/m³, dan prej pa celo 133 µg/m³, kar je trikrat več od predpisane mejne vrednosti in primerljivo z onesnaženostjo zraka v glavnem mestu Kitajske, Pekingu.
In kaj trdi delci v zraku pomenijo za zdravje? Za Ljubljano, ki ima manj dni nad mejno vrednostjo kot Celje, je denimo izračunano, da če bi jim uspelo raven PM2,5 spustiti na letno raven, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), bi se življenjska doba meščanov predvidoma podaljšala za leto in dva meseca.
Slovenija se mora kot članica EU držati evropskih emisijskih standardov, in sicer letno povprečje PM10 ne sme presegati 40 μg/m3, povprečna dnevna vrednost pa se ne sme dvigniti nad 50 μg/m3. Za PM2,5 velja, da ne smejo presegati letnega povprečja 25 µg/m3.
Leta 2016 je Celje dovoljeno povprečno dnevno vrednost PM 10 v zraku preseglo 28-krat, kar je največkrat v Sloveniji, obenem pa podatki še ne vključujejo meseca decembra, ko je bila onesnaženost zraka zaradi stabilnega jasnega vremena vseskozi visoka. Število preseženih dni bo v Celju za leto 2016 verjetno okrog 50 ali malo čez, s čemer bo ponovno močno preseženo dovoljeno število 35 dni letno. A rezultati bodo vseeno boljši kot v letu 2015, ko je bilo presežnih dni v Celju kar 70.
Ob trenutni onesnaženosti zraka v Celju, ki jo ARSO smatra kot “zelo visoko”, se za vse ljudi priporoča zmanjšanje fizične aktivnosti, še zlasti na prostem, še posebej če čutite težave kot so bolečine v žrelu in kašelj. Koristi tudi uporaba zaščitne maske.
S čim najbolj onesnažujemo zrak?
Po raziskavi Agencije za okolje iz leta 2011 so glavni viri emisij trdih delcev PM 10 v Celju industrija in promet, kurjenje lesa ter sekundarni delci, to so tisti, ki jih prinese od drugod in nimajo lokalnega vira.
Kaj pravzaprav so trdi delci?
Gre za prah, ki se nahaja v zraku in je posledica dogodkov v naravi, kot so požari ali vulkanski pepel, v našem primeru pa večinoma človeških dejavnikov (kurjenje, energetika, promet, industrija …)
Zdravju škodljivi so delci premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) µm, za katere se tudi izvajajo meritve. Večji delci v atmosferi ostanejo le nekaj ur, a bolj problematični so manjši, ki se lahko v ozračju zadržujejo tudi več tednov in jih navadno sperejo šele padavine.
Kakšen je vpliv na zdravje?
Po raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije so tovrstni prašni delci človeku škodljivi v kakršnemkoli obsegu. Najsi bo njihova vrednost v zraku še tako majhna, ta povzroča negativne učinke na telo.
Delci povečajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja. Predvsem so ogroženi starejši in bolniki z obstoječimi boleznimi dihal ter otroci, vidne posledice pa pri daljši izpostavljenosti čutijo tudi odrasli.
Manjši kot so delci, bolj so tudi nevarni za naše zdravje, saj le-ti lahko prehajajo iz pljuč v krvni obtok, od tam pa naprej v organe po telesu. Srce in dihala najbolj prizadenejo manjši od deset mikrometrov.
Delci so lahko tudi razlog za nastanek pljučnega raka in povečujejo tveganje za nastanek raka na mehurju.
Izpostavljenost onesnaženemu zraku med nosečnostjo lahko med drugim povzroči zmanjšano rast plodu, prezgodnje rojstvo in spontani splav. Vplivi onesnaženega zraka na razvijajoči se zarodek so še posebej zaskrbljujoči, saj lahko vplivajo na razvoj otroka in sprožijo nastanek različnih bolezni, ki se razvijejo kasneje v življenju, na primer astmo, alergije in diabetes.
Poleg negativnega vpliva na zdravje delci negativno vplivajo tudi na podnebje in ekosisteme, saj med drugim v ozračju zmanjšajo vidnost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo.
ANKETA: Vas skrbi visoka onesnaženost zraka v Celju s trdimi delci?
V naši anketi – najdete jo v desnem stolpcu – vas sprašujemo, ali vas ob visokih vrednostih onesnaženega zraka v Celju kaj skrbi za zdravje. Vabljeni k sodelovanju.
