V celjski Kulturnici sta tukajšnja rojaka dr. Srečo Dragoš in dr. Vesna Leskovšek, oba predavatelja na ljubljanski fakulteti za socialno delo, predstavila podatke o raziskave o revščini v Sloveniji, ki sta jih statistično primerjala tudi z drugimi državami. Vse skupaj je sicer izšlo v knjižni obliki z naslovom Gospodarstvo za 1 %, v rodni kraj pa ju je povabil celjski odbor Iniciative za demokratični socializem – Združena levica. Predstavitev je povezoval Željko Cigler.
Izhodišče za raziskavo je poročilo mednarodne organizacije Oxfam, ki je svojem poročilu št. 210 ugotovila, da je v v letu 2015 imelo le 62 posameznikov toliko premoženja kot več kot tri in pol milijarde »spodnje« polovice človeštva, pri čemer se ti trendi stopnjujejo tudi naprej…
Oxfam, ki deluje v več kot 90 državah ponuja tudi odgovore:
- dati delavcem dostojno plačilo za njihovo delo, kar še posebej velja za korporacije, ki se utapljajo v dobičkih, delovno silo pa »držijo« na minimalnem plačilu:
- poskrbeti za ekonomsko enakopravnost žensk in njihove pravice, saj so te še vedno marsikje diskriminirane;
- obvladati vpliv elit, saj te postajajo močnejše od vlad;
- spremeniti svetovni sistem raziskovanja in patentne zaščite zdravil, da bodo ta dostopnejša revnejšemu prebivalstvu;
- pravično razporediti davčna bremena in globalno ukiniti davčne oaze, saj bremena zdaj v preveliki meri padajo na navadne ljudi, medtem ko se jim najbogatejši izogibajo;
- spodbuditi davčno transparentnost tako, da bi multinacionalke objavljale ločena finančna poročila za vsako državo, v kateri poslujejo.
Statistika razkriva sistematično siromašenje revnih
Knjiga obeh soavtorjev prinaša empirične podatke, ki kažejo, da se neenakost povečuje povsod, tako v razvitem kot nerazvitem svetu, kakor tudi v sami Sloveniji. Današnja neenakost je večja kot je bila v 19. stoletju. »V tem pogledu smo del globaliziranega sveta, a nam tega ne bi bilo treba, …« ugotavlja dr. Dragoš.
V Sloveniji je delež revščine 14,5 %, kar je še vedno pod povprečjem EU, ki znaša 17,2 %, vendar je alarmantno, da je stopnja revščine med najhitreje rastočimi. V okvirih dolgotrajne revščine se nahaja 9,5 % populacije, pri starostnikih pa ta presega 20 % in je višja kot evropsko povprečje.
Geografsko gledano je v Sloveniji bolj pod udarom vzhodni del države, kamor spada tudi Celjsko.
V zadnjih letih se hitro povečuje tudi globina revščine, ki je v šestih letih porasla za 60 %. Ena najbolj ogroženih populacije pa je pri tem mladina do 15. leta.
»Revščina je pri nas izključno političen projekt in nima zveze z ekonomijo,« trdi dr. Leskovšek. V zadnjih letih so mediji polni PR sporočil o gospodarski rasti, česar pa revni ne občutijo. V območju držav OECD se je v Sloveniji v letih od 2007 do 2013 najbolj zmanjšal znesek, ki ga vlada namenja za socialne prejemke. Pri tem bije plat zvona: »Ekonomijo smo sanirali na podlagi krčenja sredstev za najbolj revne. Nobeni poklicni skupini prejemkov niso krčili v tolikšnem obsegu.« Seveda ni treba poudarjati, da je znanstveno dokazano, da so družbe z večjo stopnjo enakosti bolj uspešne, mi pa rinemo v nasprotno smer.
S potiskanjem v revščino in socialno izključenost je velik del ljudi izključen iz participacije v družbi. Sedaj je že jasno tudi, da naše šole spodbujajo neenakost. Otroci iz revnejšega okolja so bolj neuspešni.
Velika razlika tudi med spoloma
Pri nas imajo starejše ženske dosti manj možnosti za dostojno življenje. Razlika se začne kazati po 60. letu, ko se razlika med prejemki drastično poveča v škodo žensk. Po 75. letu je revnih 10 % moških in kar 27 % žensk.
Revščina žensk je rezultat preteklega življenja, saj so se mnoge ženske zaradi družine odločile ostati doma oz. so pustile službo zaradi oskrbe koga od sorodnikov. To je bil njihov prispevek za blaginjo družbe, ki ji sedaj ne pomaga.
Velika je tudi pokojninska vrzel, saj ženske dobivajo 26 % nižjo pokojnino od moških, izhodišče pa je iz nižjih plač, četudi za isto delovno mesto, kar je očitna diskriminacija.
Danes tveganja na trgu dela prevzemajo mladi kot generacija, srednja oz. sendvič generacija pa mnogokrat finančno skrbi tako za svoje starše kot otroke.
bR
