Najpomembnejši in osrednji praznik kristjanov, ki je vselej na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, velika noč, je praznik, ko kristjani praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Gre za praznik, ki ima določene vzporednice in korenine v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi in seveda v judovstvu.
Na veliko noč se po krščanskem koledarju konča postni čas in na velikonočno nedeljo so pri nas značilne vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Jezusa. Po procesiji, ki se zaključi s sveto mašo, sledi velikonočni zajtrk, kjer se zaužijejo jedila, ki so bila blagoslovljena na velikonočno soboto. Simbolika jedil je bržkone vsem poznana (suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in ostala peciva pa trnjevo krono).
Po nekaterih zapisih naj bi na predvečer velike noči krščevali zgodnje kristjane, danes je običaj, da na predvečer krščujejo odrasle osebe (katehumene). V preteklosti naj bi ljudje na ta dan oblekli nova oblačila, manj premožni vsaj nove nogavice. Poznana je tudi izmenjava velikonočnih jajc oz. pirhov, ki predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, seveda pa tudi celotno stvarstvo (kot kozmično jajce).
Mi smo se udeležili vstajenjske procesije pri sv. Jožefu nad Celjem. Za vas smo pripravili galerijo fotografij, posneli pa smo tudi velikonočno pridigo župnika Jožeta Planinca.
[simpleviewer width=100% height=700 id=163]v/t/f: eH
