11. april je datum, ki je Celje ožigosalo z dvema prelomnima dogodkoma. V letu 1451 je naše mesto dobilo svoje mestne pravice in tako na ta dan Mestna občina Celje praznuje svoj praznik. Drugi dogodek, ki v spominu nekaterih še vedno živi, je bil veliko bolj grd in krvav, saj je leta 1941 na ta dan v Celje vkorakala Hitlerjeva vojska. Zato je mnoge Celjane, ki jim zgodovina našega mesta ni tuja, pretresela slovesnost, ki jo je včeraj v Celjskem domu priredila Organizacija rojakov namških spodnje štajercev v Avstriji.
Sporen pa ni bil le izbor izbor datuma, vendar tudi prihod Koroškega Heimatdiensta, politične organizacije, ki slovi po skrajno desničarskih idejah, spogledovanju z nacizmom in težnjah po etično čisti Koroški.
Ob dogodku so se v protest skupaj zbrali naključni Celjani, ki jih je dogodek pretresel. Spregovorili so tudi na sami slovesnosti in zaželeli dobrodošlico vsem kulturnikom ter nazorno prikazali nezaželjenost Heimatdiensta v Celju. Člani dotične organizacije so izkazali užaljenost in smo tako na stopnicah Celjskega doma, nekdaj Nemškega, bili priča verbalnemu prepiru.
Ob pogovoru s prisotnimi uporniki izvemo, da gre za visoko izobražene ljudi, ki poznajo zgodovino našega mesta in so z dogodkom iz leta 1941, kot potomci, tudi povezani. Vsi podpirajo kulturne dogodke in meddržavno umetnostno povezovanje, vendar v Celju ne želijo Heimatdienške kulture.
Ne zanikajo, da so po vojni bile narejene krivice tudi iz naše strani, vendar je Heimatdienst še pred nedavnim izvajal akcije, ki so sovražne do našega naroda, zato je tukaj nezaželjen. V letu 2001 so, za primer, zbirali podpise, s katerim bi naj preklicali holokavst. Poleg potvarjanja zgodovinske resnice Heimatdienst poznamo tudi kot gonilno silo nasilnega odstranjevanja krajevnih tabel z dvojezičnimi napisi v nemškem in slovenskem jeziku na južnem Koroškem.
Zbrani so prepričani, da izbor datuma ni samo naključje in zatrjujejo, da to ni bila resna akcija, ampak njihova realna reakcija. Nastopili niso kot člani kakšne stranke ali društva, vendar preprosto, kot Slovenci.
Patricija Čamernik
