Savinjska dolina je prepletena s čudovitimi pohodnimi poti, ki razkrivajo lepote narave. Za vas smo preverili pohodne poti, ki rekreativno obogatijo Žalec, Prebold, Polzelo in Braslovče.
Žalec z okolico navdušuje z lepoto narave in ekološkimi potmi
Ekološka učna pot Reka Ložnica s poplavnim območjem
Območje ob reki Ložnici je eno izmed redkih še ohranjenih območij v Spodnji Savinjski dolini, ki še ni povsem podvrženo intenzivnemu kmetijstvu. Ložnica tukaj vijuga v svojem naravnem toku ter občasno poplavlja okoliške travnike. Kljub temu pa ohranjenost območja prispeva k biotski raznovrstnosti. Na tem območju lahko zasledimo veliko živali, rastlin in habitatnih tipov, vezanih na mokrotne travnike in reko.
Ekološka učna pot Vrbje
Ekološka učna pot Vrbje je nezahtevna steza, na kateri pa se lahko veliko naučite. Pot se vije okoli jezera Vrbje in je dolga 3 kilometre. Na celotni dolžini poti so postavljene informativne table, ki zajemajo bistvene značilnosti območja. Gre za pravi ekosistem v malem, kjer so ostanki poplavnega gozda, mejice s travniki, reka in ribnik.
Gozdna učna pot Trje
Pot poteka pretežno po gozdu, kjer prevladujejo listavci, bogat je tudi zeliščni in grmovni sloj. Na poti lahko vidimo tudi lubadarja, najdebelejše drevo, visoko prežo, krmišče in škodljive vplive na okolje ter zelo redka drevesa okoli Doma Nine Pokorn. Pot poteka v večini po ravnem, razen v južnem delu, kjer se spusti v bližino travnika in sadovnjaka. Pot je primerna tako za mlajšo kot tudi starejšo populacijo. Dolžina poti je ok. 700 metrov, višinska razlika poti znaša 44 m.
Savinova sprehajalna pot
Znana pot je nastala v počastitev skladateljeve 150-letnice rojstva. Pot se začne pri Savinovi hiši na Šlandrovem trgu. Kulturno usmerjena pot vas bo vodila po 12 različnih točkah mesta, ki pripovedujejo svoje zgodbe.
Gozdna in geološka učna pot Pekel
Jama Pekel je priljubljena destinacija za rekreativce, ki je zanimiva predvsem zaradi neokrnjene narave in kraškega sveta okoli jame. Pot, dolga 2,3 km, vas bo lahkotno vodila skozi 13 vsebinskih točk, ki so opremljene z informacijskimi tablami. Učna pot bo vsakega pohodnika izobrazila o vlogi in pomenu gozda v naravi, življenju dreves, ekologijo, krasu in kraškimi pojavi itd. Pot namreč leži na območju krajinskega parka Ponikovski kras, kar dokazujejo tudi apnenica, ostanki fosilov, kraško polje s požiralniki in pitnica izvirske vode »Ločanke«.
Kotečnik
V kolikor si zaželite zahtevnejšega vzpona, se lahko odpravite na 722 m visok Kotečnik. Vrh je izjemno priljubljen med plezalci, saj predstavlja največje slovensko plezališče z več kot 300 plezalnimi smermi vseh težavnostnih stopenj. Privlačen je tudi za gornike. Kot zanimivost moramo omeniti, da sta na vrhu kar dve vpisni skrinjici.
Polzela – kraj, kjer vse poti vodijo na Goro Oljko
Gora Oljka
Ko govorimo o pohodništvu v Polzeli z okolico, ne moremo mimo 734 metrov visoke Gore Oljke. Na vrhu je znana cerkev, poleg nje pa je obnovljen planinski dom. Cerkev je znana predvsem po glavnem oltarju, ki je delo kiparja Ferinanda Galla. Za vzpon na Goro Oljko iz Polzele boste potrebovali 2 uri, dostop pa je možen tudi z avtobusom. Posebnost Gore Oljke je tudi podzemno svetišče in čudovit razgled po bližnji in daljni okolici.
Andraška pot
Krožna planinska pot poteka po nekdanjih mejah KS Andraž. Obsega vse kulturne in etnološke spomenike v Andražu, mimo nje pa se lahko podate na Goro Oljko. Gre za lahko, planinsko krožno pot z rahlim vzpenjanjem in spuščanjem.
Po poti malteških vitezev
Lahko rečemo, da vse poti iz Polzele vodijo na Goro Oljko, kjer je tudi kužno znamenje. Vmes se namreč lahko podate tudi po poti malteških vitezev. Pot, ki se začne pri gradu Komenda, vas popelje v svet naravnih in zgodovinskih znamenitosti, mimo edinega obnovljenega malteškega gradu v Sloveniji ter se povzpne na Goro Oljko. V gradu Komenda je predstavljen tudi Malteški viteški red in horizontalna sušilnica hmelja. Pot se po gozdni poti nadaljuje proti naravnemu parku Slatine ter se prične rahlo vzpenjat, vse do Vimperka, kjer je cerkvica sv. Miklavža. Na poti lahko vidimo tudi hišo pesnice Neže Maurer in se po tem povzpnemo na Goro Oljko. Več o poti …
Pri pohodništvu skozi Savinjsko dolino ne smemo spregledati še nekaj priljubljenih pohodnih poti:
Iz Letuša po Savinjski poti na Dobrovlje
Pot se začne v Letušu, ki ga zaznamuje mogočen kamnit most čez reko Savinjo. Izpred Sulverjevo hišo se lahko povzpnete mimo cerkve sv. Janeza Krstnika in lovske koče, kjer je skrinjica z žigom in vpisno knjigo. Pot je v celoti lepo označena in se mimo Doma borcev razprostira do Planinskega doma na Čreti. Na poti je ogromno zanimivosti, z vrha p se odpira lep razgled na Spodnjo Savinjsko dolino.
Logarska dolina
Logarska dolina je sicer nekoliko bolj oddaljena, vendar ne moremo govoriti o pohodništvu brez nje. Dolina je bila leta 1987 zavarovana kot krajinski park, ki se razteza na 24 km².
Logarska dolina je ena izmed najlepših ledeniških dolin v Evropi. Dolina je tektonskega nastanka, nastala je kot posledica tektonskih razpok matične kamnine – različnih apnencev. Zadnji močni oblikovalec doline je bil ledenik. Iz obdobja poledenitve imamo največ sledi iz najmlajše geološke dobe, pleistocena. Led, ki je začel polzeti po pobočju navzdol do dna zgornjega dela doline, se je zatem premikal po dolini navzdol in jo počasi zapolnjeval. Pri tem je brusil podlago ter s sabo odnašal kamenje z okoliških pobočij, kar je povzročilo predvsem širjenje doline. Kot sled je ledenik po vsaki otoplitvi za sabo pustil nanešen material.
Priljubljena planina obsega številne kulturne in naravne znamenitosti, 7 km dolga dolina, ki je zaradi številnih naravnih znamenitosti zavarovana kot krajinski park, v svojem zatrepu ‘skriva’ enega najčudovitejših in najvišjih slapov v Sloveniji – slap Rinka. Logarska dolina je enkratno izhodišče za pohodniške izlete vseh zahtevnosti, družinske sprehode ali daljše bolj ali manj aktivne počitnice v neokrnjeni naravi.
Foto: Wikipedia
