Celje je v petek in soboto gostilo 41. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. Olimpijski komite Slovenije- Združenje športnih zvez to prireditev vsako leto organizira za mlade slovenske športnike iz Furlanije Julijske- Krajine, avstrijske Koroške, Porabja na Madžarskem in Hrvaške.
Tradicionalna prireditev, ki je vsako leto v drugem mestu, ni namenjena samo športu ampak predvsem vzpostavljanju in ohranjanju medsebojnih stikov in prijateljskih vezi med mladimi zamejskimi Slovenci ter njihovemu spoznavanju matične domovine. Mestna občina Celje je srečanje pripravila v tesnem sodelovanju s Športno zvezo Celje.
»Mestna občina Celje se zaveda velikega pomena ohranjanja narodne identitete, zato je z veseljem sprejela gostiteljstvo 41. srečanja mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel«, je na otvoritveni slovesnosti, ki je bila v petek ob 18. uri na Glavnem trgu, dejala podžupanja mag. Darja Turk in več kot 150 udeležencem iz štirih držav izrekla iskreno dobrodošlico v knežjem mestu. Povabila jih je, naj si ogledajo zgodovinske, kulturne in turistične znamenitosti, na katere so Celjani zelo ponosni in jim seveda zaželela veliko športne sreče.
Mladi športniki so se v soboto med sabo pomerili v nogometu, košarki, odbojki in namiznem tenisu.
Mladi športniki iz zamejstva so imeli dobre pogoje za tekmovanje. Mestna občina Celje se namreč lahko pohvali, da je na področju športne infrastrukture, ki je nujen predpogoj za kvaliteten šport in rekreacijo, med vodilnimi občinami v Sloveniji. Letos bo za izgradnjo športne infrastrukture, vzdrževalna dela in za delovanje športnih klubov namenila okoli pet milijonov evrov, kar predstavlja približno desetino občinskega proračuna. Mestna občina je zelo ponosna tudi na svoje odlične športnice in športnike, ki s svojimi rezultati pomembno prispevajo k ugledu Celja doma in v tujini.
Slovenska zamejstva so tista obmejna območja štirih sosednjih držav, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost. V obmejnih območjih sosednjih držav so torej Slovenci avtohtono prebivalstvo, saj njihova naseljenost na tistem ozemlju sega v davnino. Območja sosednjih držav, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost, in Republika Slovenija tvorijo skupni slovenski kulturni prostor.
Avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah je z Republiko Slovenijo, ki je njena matična domovina in država zaščitnica, zelo tesno povezana na kulturnem, prosvetno-izobraževalnem, gospodarskem in političnem področju. Avtohtona slovenska narodna skupnost v Italiji poseljuje širši obmejni pas v treh pokrajinah Avtonomne dežele Furlanije- Julijske Krajine in sicer pokrajino Trst oziroma Tržaško pokrajino, pokrajino Gorica oziroma Goriško pokrajino in pokrajino Videm oziroma Videmsko pokrajino ter Kanalsko dolino. V Italiji živi nekje od 70.000 do 80.000 pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Glavnina avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji živi v južnih predelih zvezne dežele Koroške. Manji del avtohtone slovenske narodne skupnosti živi tudi v zvezni deželi Štajerski in sicer predvsem v Radgonskem kotu in na nekaterih drugih mestih ob slovensko – avstrijski meji (Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane, …). Na Koroškem živi okoli od 20.000 do 40.000 avtohtonih Slovencev, v zvezni deželi Štajerski pa samo okoli 5000.
Na Madžarskem živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti med reko Rabo na severu in slovensko mejo na jugu. Pokrajina se imenuje Porabje, njeno središče pa je Monošter.
V Porabju živi okoli 3000 Slovencev. Porabski Slovenci so dobro organizirani in se kot majhna narodna skupnost dokaj uspešno razvijajo, vendar se zaradi nerazvitega gospodarstva izseljujejo.
Avtohtona slovenska narodna skupnost obstoja tudi v Republiki Hrvaški. Njeni pripadniki živijo v krajih severne Istre, reškem zaledju, Gorskem kotarju in Medžimurju, v Obkolpju in Obsotelju.
