Na Prevaljah so dokončali objekt, ki omogoča čiščenje s težkimi kovinami onesnažene zemlje z novo tehnologijo. Ta je učinkovita tudi pri odstranjevanju kadmija, katerega prisotnost so pokazale tudi analize zemlje v celjskih vrtcih. Bi lahko to tehnologijo uporabili za očiščenje zemlje vrčevskih igrišč?
Pred dnevi smo poročali o tem, da naj bi bila zemlja večine celjskih vrtcev onesnažena z nevarnimi težkimi kovinami. Enota, ki je bila še posebej izpostavljena je bil Vrtec Tončke Čečeve na Hudinji, kjer se je Mestna občina Celje, na priporočilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je sicer presodil tudi, da otroci med bivanjem v vrtcu niso bili izpostavljeni onesnaževanju toliko, da bi imeli težave v razvoju, odločila za sanacijo območja.
Ravno v času, ko je omenjena tematika ena izmed najbolj perečih na Celjskem, pa je v javnost prišla informacija, da so na Prevaljah postavili obrat, v katerem bodo preizkušali tehnologijo čiščenja zemlje.
Z gradnjo pilotnega remediacijskega objekta za čiščenje onesnažene zemlje z inovativno tehnologijo so pričeli septembra leta 2015. Objekt je bil postavljen v okviru projekta ReSoil.
Nekateri so ob tem prišli celo na idejo, da bi lahko s pomočjo te tehnologije prečistili tudi onesnaženo zemljo pri celjskih vrtcih.
Po poročanju portala MMC je omenjena tehnologija edina na svetu, ki omogoča učinkovito odstranjevanje svinca in težkih kovin iz zemljine in nadomešča do zdaj uporabljano tehnologijo izkopa in deponiranja zemljine.
Zemlja po koncu čiščenja ostane rodovitna, obenem pa čiščenje tudi nima drugih vplivov na okolje saj razen trdih odpadkov, ki se izločijo iz zemlje, ne povzroča negativnih vplivov na okolje.
S TEHNOLOGIJO SE LAHKO UČINKOVITO ODSTRANJUJE TUDI KADMIJ, TODA ALI BI BILO TAKŠNO ČIŠČENJE ZEMLJE TRENUTNO REALNO IZVEDLJIVO TUDI V CELJSKIH VRTCIH?
Obetajoče je tudi to, da je postopek remediacije s toksičnimi kovinami onesnažene zemlje učinkovit tudi pri odstranjevanju kadmija, katerega presežene vrednosti so odkrili tudi v celjskih vrtcih. Na Hudinji naj bi analiza celo pokazala, da zemljina vrtca vsebuje okoli 20 miligramov kadmija na kilogram suhe snovi. Mejna vrednost kadmija pa je samo 1 mg/kg suhe snovi, kritična pa 12 mg/kg suhe snovi.
S pranjem naj bi bilo mogoče iz kislih tal odstraniti od 90 do 95 odstotkov svinca, kadmija in cinka. Iz karbonatnih tal, kjer se težke kovine trdneje vežejo, pa naj bi bilo mogoče odstraniti od 60 do 70 odstotkov svinca in drugih težkih kovin.
A zaenkrat ideje o tem, da bi tudi zemljino celjskih vrtcev očistili s to tehnologijo verjetno niso realno izvedljive. Zmožnost čiščenja remediacijskega objekta na Prevaljah, ki je v osnovi namenjen demonstraciji tehnologije, je namreč omejena na šest ton zemlje na dan. Poleg tega čaka objekt še na ustrezno dokumentacijo zato trenutno še ne obratuje. Težava je, po besedah Neže Finžgar, direktorice Envita in vodje projekta ReSoil, nastala zaradi spremenjene zakonodaje. Po novem je namreč zemlja, ki vsebuje več kot gram svinca na kilogram obravnavana kot nevaren odpadek, teh pa v demonstracijskem obratu ne smejo obdelovati.
V procesu čiščenja šestih ton zemlje se dnevno porabi 18 litrov žveplene kisline, 42 kilogramov apna, 24 kilogramov papirnih kosmičev in 30 kilogramov EDTA (Etilendiamintetraocetna kislina). Gre za cenovno zelo dostopne sestavine.
Čiščenje velikih količin zemljine celjskih vrtcev bi bilo tako v danih razmerah verjetno težko izvedljivo. Po besedah nekaterih strokovnjakov bi namreč čiščenje, vključujoč še nekatera druga onesnažena področja v Celju, lahko trajalo več desetletij. Zato so za reševanje okoljskega stanja v Celju primernejše druge oblike sanacije.
Medtem so iz Mestne občine Celje tudi že sporočili, da so podpisali pogodbo s podjetjem VOC Celje, ki bo izvedel sanacijo zemljine vrtca Tončke Čečeve na Hudinji. Mogoče pa bo čiščenja z novo tehnologijo, če bo to seveda potrebno, vendarle deležen kateri izmed preostalih celjskih vrtcev.
B.S.
