Vsako leto se ob dnevu spomina na umrle množično spomnimo na pokojne prednike, sorodnike, prijatelje, znance. Tudi v letošnjem letu nas je zapustilo kar nekaj ljudi, ki so pomembno vplivali na življenje v lokalnem okolju, državi in svetu.
Celje z okolico: izguba številnih velikanov na področju športa, medicine in umetnosti
V 63. letu življenja se je za vedno poslovil slovenski alpinist Franc Knez ali preprosto Franček. Velja za legendo med plezalci in za enega največjih slovenskih in svetovnih alpinistov vseh časov. Njegovi dosežki so naravnosti fascinantni, saj je opravil krepko preko 5000 vzponov, od katerih jih je bilo 729 prvenstvenih. 6. oktobra je bilo zanj usodno plezanje v Harjah pri Laškem
Istega meseca je v 82. letu starosti preminil Viki Dorn, dolgoletni član RK Celje Pivovarna Laško. Za svojo dolgoletno pomoč in sodelovanje v klubu je ob praznovanju 40. in 50. obletnice rokometa v Celju prejel najvišji klubski priznanji – zlato značko in jubilejno zastavico. Za vsestransko organizacijsko in strokovno delo v športu je leta 1985 prejel Bloudkovo plaketo.
20. septembra pa smo morali večno slovo izreči Jožetu Četini, doktorju medicine in specialistu za anesteziologijo in reanimacijo. V svoje strokovno delo je uvedel vrsto izboljšav; med drugim leta 1962 anestezijo z dušikovim oksidulom, istega leta pa je v Ljubljani kot prvi zdravnik iz celjske bolnišnice opravil specialistični izpit iz anesteziologije in reanimatologije. Dr. Četina je vsa leta svojega dela v celjski bolnišnici sodeloval tudi v širših, pogosto mednarodnih strokovnih združenjih in tako med sodelavci kot tudi v širših strokovnih krogih užival ugled odličnega strokovnjaka in nesporne etične osebnosti.
29. junija je preminil mozirski slikar Alojz Zavolovšek. Leta 1975 je postal kustos galerije v velenjskem kulturnem centru, kjer je ostal do upokojitve. Za svoja dela je prejel številne nagrade. Zveza kulturnih organizacij Slovenije ga je odlikovala z Ažbetovo nagrado. Prejel je Napotnikovo priznanje in plaketo, nagradi Premogovnika Velenje. Prejel je tudi tri priznanja Občine Mozirje, leta 2010 pa je bil imenovan za častnega občana Občine Mozirje.
Le nekaj dni kasneje pa smo izgubili pesnika, pisatelja in režiserja Janka Čara. Leta 1997 je izdal pesniško zbirko Med svitom in zarjo. V prvih mesecih leta 2009 je bil avtor in režiser komedije Kako so v Butalah preimenovali ulice. Premiera 15. marca 2009 v domačem kraju na odru Kulturnega društva Slomšek je sovpadala s podelitvijo naziva častnega občana občine Slovenske Bistrice. Bil je član Evropske akademije znanosti in umetnosti, vodil je občinski svet Slovenske Bistrice. Bil je tudi častni član Slavističnega društva Slovenije.
SLOVENIJA: slovo od številnih nepozabnih umetnikov, športnikov in političnih akterjev
Širšo javnost je letos brez dvoma najbolj pretresla smrt gledališkega, filmskega in televizijske igralca Gašperja Tiča. Priljubljeni umetnik je 18. junija umrl nasilne smrti v 45. letu, za seboj pa je pustil bogat opus. Deloval je kot član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega in za svoje delo prejel številne stanovske nagrade. Od leta 2016 je bil predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije, stroki in javnosti pa se je za vedno vtisnil v spomin s svojimi hudomušnimi vlogami.
V 87. letu je umrla tudi gledališka in filmska igralka Iva Zupančič, dolgoletna članica ansambla ljubljanske drame. Odigrala je preko 140 vlog in leta 1968 prejela nagrado Prešernovega sklada ter leta 1997 tudi Borštnikov prstan.
28. februarja je umrl Sandi Čolnik, priljubljen TV voditelj, scenarist in novinar. Leta 1997 je prejel Jurčičevo nagrado, posvečeno »resnicoljubnosti slovenskega novinarstva«, pogosto pa je bil nominiran za različne druge novinarske in medijske nagrade. Letos nas je zapustil tudi Stane Škodlar, dolgoletni režiser prenosov športnih tekmovanj na Radioteleviziji Slovenija. Režiral je prenose s sedmih poletnih olimpijskih iger in z dveh zimskih olimpijskih iger, kasneje pa je deloval kot režiser prenosov tekem v smučarskih skokih v Planici. April je bil usoden za Roberta Bogataja, televizijskega in radijskega voditelja, ki je v 53. letu podlegel raku želodca. Bil je dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, kjer je ustvarjal otroško oddajo Klub Klobuk, kasneje pa je z ženo urednikoval in vodil oddajo O živalih in ljudeh. Dolga leta sta se angažirala tudi pri reviji Pil in Pil PLUS.
V 84. letu nas je zapustil dramatik Marjan Kolar iz Slovenj Gradca. Njegove pripovedne osebe so preproste, vsakdanje, zrasle s svojim podeželskim okoljem. Napisal je tudi gledališko delo in več radijskih iger. Rad je ustvarjal tabuizirane teme, leta 1968 pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za književnost. 17. januarja je preminila tudi Alenka Goljevšček-Kermauner, znana pisateljica, raziskovalska ljudskega slovstva in dramatičarka. Kot znanstvena raziskovalka se je ukvarjala z mitologijo in z analizo slovenskega ljudskega izročila. Oktobra je za vedno izdihnil znan prekmurski pesnik in pisatelj Milan Vincetič. Njegova literarna dela so pisana v slogu modernizma in postmodernizma, ki ga v svojih pesniških zbirkah upoveduje samosvoje. Je avtor knjižnih ocen in esejev. Njegove pesniške zbirke so prevedene v francoščino, finščino, hrvaščino, makedonščino in madžarščino.
23. september je bil usoden za Sandija Kolenca z vzdevkom Kolly. Gre za enega od ustanoviteljev in frontmana rock skupine The Drinkers, poleg tega pa je bil med slovensko osamosvojitveno vojno odlikovan z bronasto medaljo generala Maistra z meči. Dolgotrajna bolezen pa je bila januarja usodna za Antona Nanuta, enega najbolj prepoznavnih slovenskih dirigentov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Župančičeve nagrade, nagrade mest Split, Dubrovnik, Svobodne Dalmacije itd. Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Avgusta se je za vedno poslovil skladatelj, aranžer, dirigent in producent Engelbert Rodošek. Sodeloval je pri nastanku glasbenik festivalov Vesela jesen ter Melodije morja in sonca.
V 89. letu pa nas je zapustil klarinetist in skladatelj narodnozabavne glasbe Vilko Ovsenik, brat Slavka Avsenika in član narodnozabavnega Ansambla bratov Avsenik. Ovsenik se bo v slovensko glasbeno zgodovino za vedno zapisal kot soavtor in aranžer okoli 800 skladb. Ovsenik je bil povezan tudi s harmonikarjem Francem Fleretom, ki je umrl 9. septembra v 73. letu. Leta 1965 je ustanovil svoj Ansambel Franca Flereta, njegove najbolj znane pesmi pa so Ljubezen mamina, Marjetka, Belo pismo in Rdeči nageljni.
19. julija je odjeknila vest, da se je v 70. letu za vedno poslovil mednarodno uveljavljen fotograf Božo Čerin. Bil je eden izmed pomembnih protagonistov na področju razvoja umetniške fotografije na Slovenskem, v zgodovino pa se je zapisal predvsem s fotografiranjem ženskega akta.
9. julija nas je za vedno zapustil tudi znameniti izumitelj France Rode. Po študiju se je odpravil v ZDA, kjer je prijavil več patentov in izumov. Več kot dvajset let je bil zaposlen pri Hewlett-Packardu, tam je razvil prvi žepni kalkulator HP-35. Kot izumitelj in podjetnik je soustvarjal začetke Silicijeve doline. Konec maja 2017 je postal častni član Inženirske akademije Slovenije.
Januarja je v starosti 86 let preminil Marjan Jereb. Med 27. februarjem 1997 in 7. junijem 2000 je bil minister za zdravstvo Republike Slovenije. Istega meseca nas je zapustil tudi fizik in politik Peter Ferdinand Vencelj. Politično kariero je začel kot Republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Bil je tudi predstojnik Malteškega viteškega redu v Sloveniji, leta 2015 pa mu je Mestna občina Kranj podelila naziv častni občan.
V 75. letu pa nas je zapustil finančni izvedenec in politik Stanko Debeljak. Med 26. januarjem 1993 in 28. februarjem 1994 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za finance Republike Slovenije. Od leta 1994 do 2006 je bil član uprave in finančni direktor ter namestnik predsednika uprave DARS, Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Letos smo izgubili še enega politika, Alojza Muhiča, ki je do leta 2014 deloval kot župan Mestne občine Novo mesto.
Zavidljivi 102. leti je dočakal politik, publicist in borec NOB Anton Vratuša, bolje poznan tudi kot Vran. Umrl je 30. julija. Istega meseca se je za vedno poslovil tudi Jože Berce, dolgoletni predsednik mariborske organizacije Zveze borcev za vrednote NOB.
10. februarja je v 80. letu preminil violinist in izdelovalec godal Vilim Demšar. Leta 1937 se je rodil v družino goslarjev in vzorno nadaljeval delo svojih prednikov. Leta 1981 je dobil status goslarja umetnika. Glasba pa je pritegnila tudi muzikologa in pedagoga Jožeta Sivca, ki nas je zapustil februarja letos. Mdr. je napisal knjigi Dvesto let slovenske opere (1780 – 1980) in Opera v Stanovskem gledališču v Ljubljani od leta 1790 do 1861.
Vam je znan vzdevek Džouži? Gre za Jožeta Veldina, enega najboljših padalcev v Sloveniji. Prav tako je bil eden prvih, ki se je leta 1998 začel ukvarjati z deskanjem v zraku in za tem skakati še s tako imenovano wing suit obleko. 3. junija se je smrtno ponesrečil pri skoku s padalom na Madžarskem. Dva meseca kasneje je preminila tudi atletinja Marjana Lužar. Bila je tudi slovenska rekorderka v teku na 400 k s časom 53,74 s in jugoslovanska prvakinja v tej disciplini leta 1989. Zadnjič je tekmovala za Slovenijo leta 1999. Umrla je za rakom v starosti 45 let.
Julija je ugasnilo življenje 21-letnega Jureta Smoleta, slovenskega mojstra borilnih veščin. Zanj je bila usodna prometna nesreča, vendar se ga bomo vedno spominjali kot izjemnega športnika, ki je lani v Pisi tudi osvojil naslov svetovnega prvaka.Februarja je pred večnim derbijem odjeknila vest, da nas je za vedno zapustil dr. Rudi Turk. Bivši predsednik NK Maribor in bivši predsednik MNZ Maribor se je za vedno vpisal v slovensko zgodovino športa, saj je bil v njegovem prvem mandatu Maribor prvič prvak.
Tina O.
(Foto: Wikipedia)
