Tveganje za pnevmokokno okužbo je visoko zlasti za starejše in kronično bolne.
V ambulanti Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarjajo smiselnost preventivnega cepljenja proti pnevmokoknim okužbam za starejše od 65 let. Ugotavljajo tudi, da imajo starejši o tovrstnem cepljenju pogosto premalo informacij, zato se zanj kljub koristnosti ne odločajo. Dobro je, da vemo, kaj so pnevmokokne okužbe in kako se lahko pred njimi zaščitimo.
Bakterija pnevmokok je med najpogostejšimi povzročitelji bakterijskih pljučnic. Poleg pljučnice pnevmokoki povzročajo meningitis, sepso in akutno vnetja srednjega ušesa. Do pnevmokoknih okužb, zlasti pljučnic, najpogosteje prihaja v hladnejših mesecih leta, ko je tudi več bolnikov z virozami in gripo. Zato je za zaščito zdravja predvsem starejših smiselno cepljenje tako proti gripi kot tudi proti pnevmokoknim okužbam.
»Pnevmokoki povzročajo različne bolezni, najtežji potek pa imajo sepsa (zastrupitev krvi), meningitis in bakteriemična pljučnica. Za okužbo s pnevmokoki lahko zboli kdor koli, najpogostejša pa je pri majhnih otrocih in pri starejših od 65 let. Največje tveganje pri starejših je predvsem tedaj, če imajo kronične bolezni obtočil, dihal, jeter, so sladkorni bolniki oziroma imajo nevro-mišično bolezen, ki povečuje tveganje za aspiracijo. Visoko tveganje za pnevmokokno okužbo imajo tudi alkoholiki in kadilci.
Za optimalno zaščito pred pnevmokoknimi okužbami svetujemo zaporedno cepljenje z dvema cepivoma: cepljenju s konjugiranim cepivom naj čez najmanj osem tednov sledi cepljenje s polisaharidnim cepivom. Za razliko od cepljenja proti gripi, kjer se je potrebno cepiti vsako leto, za optimalno zaščito pred pnevmokoknimi okužbami zadostuje cepljenje enkrat v življenju. Cepljenja ni potrebno obnavljati. Cepljenje proti gripi in pnevmokoknim okužbam lahko opravimo sočasno. Cepimo v mišico nadlahti. Po cepljenju se lahko pojavi lokalna bolečina in oteklina,« je povedala prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
»Bolniki, ki so upravičeni do cepljenja v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (torej do zanje brezplačnega cepljenja), so bolniki po presaditvi kostnega mozga, ljudje brez vranice, HIV okuženi, bolniki s kronično ledvično odpovedjo, nefrotskim sindromom, bolniki na imunosupresivnem zdravljenju, na obsevanju, kadar imajo hudo imunsko pomanjkljivost, onkološki ali hematološki bolniki, tisti, ki so jim presadili čvrste organe ali imajo likvor fistulo oziroma polžev vsadek. Sicer v Sloveniji že od leta 2015 poteka sistematično cepljenje dojenčkov proti pnevmokoknim okužbam,« še pojasnjuje dr. Trop Skaza.
Samoplačniško cepljenje s konjugiranim cepivom stane v ambulantah Nacionalnega inštituta za javno zdravje 64,50 evra, cepljenje s polisaharidnim cepivom pa 30 evrov (za optimalno zaščito priporočajo kombinacijo obeh cepiv). Cepljenje je možno opraviti pri svojih zdravnikih oziroma v ambulantah Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V ambulanti Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje je cepljenje možno vsak delovni dan, od ponedeljka do petka, od 8. do 12. ure. Zaželeno je, da se zainteresirani naročijo na cepljenje na telefonsko številko 03 42 51 121 ali 03 42 51 122, kjer dobite tudi dodatne informacije.
Kako se okužimo? Pnevmokoke pogosto najdemo v nosu in žrelu zdravih ljudi. Majhni otroci so pogosteje bacilonosci kot odrasli. Pnevmokoki se prenašajo s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, ki se sproščajo ob govorjenju, kašljanju in kihanju. Okužimo se torej ob stiku z bolnikom ali z zdravim bacilonoscem. Za nastanek bolezni je poleg prisotnosti bakterije pomembna tudi zmanjšana odpornost. Ob ugodnih pogojih, kot so zmanjšana odpornost ali okvara sluznice, ki je običajno posledica predhodne virusne okužbe, se pnevmokok lahko razširi iz nosno-žrelnega prostora v različne predele telesa.
