Mestna občina Celje v skladu z načrti nadaljuje s prenovo Mestnega parka Celje. Gradnja 536 metrov dolge sprehajalne poti vzdolž Savinje je v zaključni fazi, zato bodo v prihodnjih dneh, takoj ko bodo vremenske razmere ugodne, začeli saditi lipovce, ki sodijo med avtohtono ter medonosno drevesno vrsto in bodo poleg osmih divjih kostanjev krasili mestni drevored.
Za sajenje lipovcev, ki so sprejemljivi tudi za varuhe kulturne dediščine in arboristično stroko, so se odločili na podlagi strokovnega mnenja prof. dr. Dušana Jurca iz Gozdarskega inštituta Slovenije, ki je sajenje rdečecvetnega divjega kostanja odsvetoval zaradi izbruha nove bolezni – bakterijski kostanjev skorjemor – za zatiranje katere zaenkrat še ni na voljo nobenega kemičnega sredstva.
Občina ravno zaradi mnenja profesorja dr. Jurc, da se bo bolezen razširila v Sloveniji in povzročila propadanje te vrste dreves, niso želeli tvegati. Zato so s predstavniki celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) uspeli skleniti kompromis, ki je sprejemljiv za obe strani. Tako bodo kmalu poleg 77 lipovcev na željo ZVKDS na obeh koncih drevoreda posadili še po dva para navadnih divjih kostanjev.
Stroški za nakup dreves in zasaditev znašajo 25.500 evrov in so torej nekoliko nižji kot bi bili, če bi zasadili 100 rdečecvetnih divjih kostanjev.
Ker se v javnosti še vedno pojavljajo očitki, da so oktobra pri gradnji sprehajalne poti v Mestnem parku ogrozili korenine stoletne bukve, na občini znova poudarjajo, da to ni res. Ker drevo raste na trasi, so namreč izvajalcu del izrecno naročili, da mora zemljo na tem območju izkopati ročno. Glede zaščite dreves imajo namreč v Mestni občini Celje veliko izkušenj.
Ob tem spomnijo, da so že pred leti med rekonstrukcijo ceste na Ulici 14. divizije skupaj s strokovnjaki ZVKDS uspešno zaščitili več kot 120 let staro platano, ki še vedno lepo uspeva med dvema voznima pasovoma. Platana pri stari železniški postaji je dokaz, da je z dobrim projektiranjem in smiselnim prostorskim umeščanjem cesto oziroma pot možno urediti v ustreznem odmiku od drevesa, če želimo obvarovati kulturno in naravno dediščino.
Na Mestni občini Celje zavračajo tudi očitke, da so v Mestnem parku letos jeseni podrli kostanje, ki bi jih bilo mogoče rešiti. Takšne trditve so neresnične in zavajajoče. Drevesa so podrli, ker so bila bolna in prhla v notranjosti. Šlo je tudi za varnost občanov, ki je občini na prvem mestu. Da dreves ni mogoče več rešiti, je bila takrat prepričana tudi arboristka Tanja Grmovšek, ki je strokovnjakinja za drevesa v urbanem okolju in ima opravljen strokovni izpit z ISA certifikatom pri Mednarodni zvezi arboristov.
Ob tem je pomembno še poudariti, da je Mestni park Celje zavarovan kot kulturna dediščina in da se morajo vse odločitve, ki so povezane z obnovo in revitalizacijo, sprejemati v sodelovanju z ZVKDS.
Na Mestni občini Celje zatrjujejo, da skrbno, celovito in načrtno gospodarijo tako z Mestnim parkom Celje kot tudi z gozdovi, ki so v občinski lasti. Zadnji dve desetletji tudi načrtno odkupujejo gozdne površine v okolici mesta in si prizadevajo, da bi bile urejene in privlačne tako za turiste kot domačine. Na tem področju zelo dobro sodelujejo s celjsko enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Plod medsebojnega sodelovanje pa je denimo Drevesna hiša v Mestnem gozdu, ki privablja veliko število obiskovalcev. Trenutno obnavljajo tudi Pelikanovo pot, ki vodi do Starega gradu Celje.
Skrb Mestne občine Celje za urejanje javnih, zelenih površin je lani prepoznal tudi Inštitut za politike prostora, ki je ravno zaradi načina upravljanja zelenih površin v Celju organiziral vseslovensko konferenco z naslovom Nove prakse upravljanja z javnimi, zelenimi površinami.
Pred leti je za zelene površine skrbelo Vrtnarstvo Celje. Po stečaju Vrtnarstva sta to nalogo prevzela režijski obrat Mestne občine Celje in strokovna služba javnega podjetja Simbio, d. o. o., ki je prevzel delavce Vrtnarstva Celje. Občina je vzpostavila dober sistem in korektno sodeluje z občani v želji, da bi živeli v lepo urejenem, zelenem in čistem mestu.
Za urejanje zelenih površin (košnja, obrezovanje, pletje, zalivanje, zasaditve s pomladno in jesensko floro, vzdrževanje in urejanje zasaditev krožišč, vzdrževanje Mestnega parka Celje in zasaditev cvetočih piramid v starem mestnem jedru) vsako leto namenijo okoli 255.000 evrov. Vzdrževanje približno 15.000 dreves vsako leto stane okoli 90.000 evrov. Gre za stroške obrezovanja, podiranja dreves in zasaditve novih dreves. Vsako leto na novo zasadijo povprečno 100 dreves in tako nadomestijo tista, ki so prhla in jih je potrebno podreti.
