Pred dnevi je na I. gimnaziji v Celju potekalo predavanje dr. Damjana Prelovška o življenju in delu Jožeta Plečnika. Kot največji poznavalec njegovega življenja in dela nam je predstavil Plečnikovo življenje s svoje osebne plati in tako smo največjega arhitekta v Sloveniji spoznali še podrobneje.
NUK, park Tivoli, Tromostovje, mestno pokopališče Žale – to je samo nekaj arhitekturnih del, ki jih je zasnoval Jože Plečnik, eden najboljših arhitektov v Sloveniji v tistem času. So pomemben del naše kulturne dediščine. Vendar: ali je mogoče, da se Slovenci ne zavedamo njihove pomembnosti?
To je tudi bilo eno izmed osrednjih vprašanj na predavanju dr. Damjana Prelovška, ki je med največjimi poznavalci Plečnika in njegovih del. Zelo se trudi za ohranitev in obnovo teh pomembnih objektov in pomembno je, da ozavešča tudi ljudi, nasploh mlade, da so takšni dosežki posameznikov zelo odmevni, včasih v svetu še bolj kot v državi, kjer je ta oseba živela.
Dijakom je tako pripovedoval o Plečnikovem skromnem življenju in poti, ki ga je pripeljala v sam vrh mojstrov arhitekture. Poudaril je, da se v drugih državah veliko bolj zavedajo pomembnosti obnove arhitekturnih mojstrovin, na primer na Češkem, ki ima Plečnikova dela celo pod Unescovo zaščito.
Predavatelj je z dijaki delil tudi spomine nanj, saj ga je osebno prvič spoznal pri desetih letih, kar ga je tudi pritegnilo, da se je začel tako podrobno ukvarjati z njegovim življenjem in delom.
Dijaki so bili nad predavanjem navdušeni, kar so pričala tudi njihove izjave po njem:
Antje Ravnikar: “Današnje predavanje se mi je zdelo zelo zanimivo. Všeč mi je bilo, saj nam je predavatelj kvalitetno sproti pojasnjeval, da smo lažje razumeli ozadje Plečnikovih del. Gospod Prelovšek je odličen retorik, zelo razgledan na svojem področju in tudi nasploh. Zdi se mi, da je bilo predavanje precej odprto, saj je bilo na koncu še nekaj časa za diskusijo, kar mi je pri predavateljih še posebej všeč. Uživala sem v mladostni energiji, s katero gospod podaja, saj je med predavanjem vladalo zelo sproščeno vzdušje. Odlično zastavljeno predavanje!”
Grega Golob: “To predavanje se mi bo vtisnilo v spomin, saj je bilo drugačno kot predavanja, ki sem jih
vajen. Predavatelj je ves čas komuniciral z nami in nam razlagal stvari, ki nam niso bile čisto
jasne. Spoznali smo čisto drugo perspektivo tega pomembnega arhitekta in razpravljali o
njegovih delih, ki so res mojstrovine in polne podrobnosti, ki jih moderna arhitektura ne
pozna.”
Timotej Klinc: “Menim, da je bilo današnje predavanje nekaj posebnega, saj nam je našega največjega arhitekta predstavil njegov največji poznavalec, ki ga praktično preučuje že vse življenje. Poleg predstavitve stavb in njegovega življenja je gospod Prelovšek še strogo kritiziral slabo delovanje in odnos naše države do kulturne dediščine in občutek, kot da bi se Plečnika sramovali. To se mi zdi žalostno in upam, da se bodo te stvari čim hitreje uredile.”
Ina Trefalt: “Predavanje je bilo izredno zanimivo. Predavatelj je bil odličen in zelo odprt za pogovor, kar se mi je zdelo super. Zelo doživeto in razgibano je govoril o njegovem življenju in nam zaupal kakšno stvar ali prigodo, za katero še nismo slišali. Po drugi stvari pa je kritično opisal odnos države do naše kulturne dediščine, ki jo premalo cenimo. Upam, da jo bomo začeli bolj ceniti, saj je to naša zgodovina, ki jo bomo zapustili našim potomcem.”
Mnjenju dijakov se pridružuje tudi avtorica zgornjih vrstic in dodaja, da je res veliko potenciala v Plečnikovi arhitekturi. Vendar, če njegovih del ne bomo obnavljali in skrbeli za njih, bodo za njimi ostale samo sledi, kar bo za prihodnje generacije velika škoda in tega se moramo vsi slej kot prej zavedati. Poleg dobre kritike pa zelo zanimivo in odprto predavanje. Vse pohvale predavatelju, ki je predaval doživeto in razgibano.
foto: Jože Petrak Zajc; tekst: Ona Kotnik
