Sinoči so v galeriji Muzeja novejše zgodovine Celje odprli novo občasno razstavo, s katero v muzeju nadaljujejo z obeleževanjem stoletnice konca I. svetovne vojne.
Razstava daje vpogled na dolgoročne posledice, ki so se nanašale na korenite narodnopolitične in družbene spremembe in so prizadele pripadnike tistih narodov, ki so po Rapalski pogodbi – ta je začrtala nove meje – ostali ločeni od matice in so bili podvrženi hudemu kulturnemu, političnemu in gospodarskemu pritisku vladajoče večine.
Na tisoče Slovencev, ki so ostali onkraj Rapalske meje, je bilo izpostavljenih najhujšemu zatiranju in prisiljenih v selitev. Primorski begunci kot prve žrtve fašizma v Evropi so svobodo iskali predvsem pri rojakih v Ljubljani, Kranju in na Štajerskem, med drugim tudi na Celjskem.
V mestu ob Savinji je primorska skupnost pomembno prispevala k razvoju gospodarskega, upravnega, posvetnega, kulturnega in družabnega življenja, obenem pa okrepila njegov slovenski značaj in podobo.
Slednje pa je bilo v nasprotju s ponovno naraščajočim vplivom tukajšnjega nemštva, ki je z nacistično okupacijo dočakalo svojo »osvoboditev« in poleti 1941 so bile na Hrvaško in v Srbijo izgnane mnoge družine, ki so se na Štajersko priselile po letu 1914. Vključno s primorskimi begunci.
Muzeološko in narativno jedro razstave so zgodbe 21 družin, ki so ostale v novem okolju, ki jih je sprejelo, na katerega so se navadili in je postalo njihov dom. Odpirali so obrtne delavnice, bili so dejavni na številnih družbenih in tudi političnih področjih, z ustanavljanjem društev so skrbeli za povezanost Primorcev na kulturnem in izobraževalnem področju. Pričanja njihovih potomcev, predstavljena na panojih, simbolnih podobah cipres ter v avdio formatu, so zagotovo v veliko pomoč pri zapolnjevanju vrzeli ter ohranjanju javnega spomina na zgodovinsko usodo »celjskih« Primorcev.
Razstavo, ki bo na ogled do 31. avgusta 2018, spremlja priložnostni katalog, v katerem so med drugim zajete zgodbe in fotografije dvajsetih družin, propagandni material tistega časa ter spremljevalno besedilo, ki razstavo vsebinsko umešča v čas po koncu prve svetovne vojne.
