Sobotni dan velikonočnega štiridnevja po župnijah potekajo blagoslovi velikonočnih jedil. Gre za obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju.
Na veliko soboto kristjani celodnevno častijo Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil po smrti na križu prenesen na veliki petek. Sobotno jutro se je pričalo z blagoslovom ognja in vode – ogenj nam v dom običajno prinesejo s tlečo drevesno gobo, ki dom posebno odišavi, sicer pa nas njen dim spomni na to, da se je Bog Mojzesu oglašal iz gorečega grma.
Goba pa je imela predvsem v preteklosti praktično vrednost, saj takrat še ni bilo plinskih ali električnih štedilnikov in je bil ogenj, ki so prinesli, velikega pomena za začetek kuhanja velikonočnih dobrot.
Kaj predstavljajo pirhi, potica, hren in šunka?
V velikonočnih jedeh se skriva simbolika, povezana z Jezusovim trpljenjem in sporočilom praznika.
- Potica predstavlja Kristusovo trnjevo krono, zato jo nekateri delajo v obliki obroča,
- kruh je znamenje božje dobrote in človekovega dela,
- pet rdečih pirhov spominja na kaplje krvi in Jezusove rane,
- hren simbolizira trpljenje Jezusa in tri žeblje, s katerimi je bil pribit na križ,
- meso predstavljata Jezusovo telo,
- vino je tudi povezano z Jezusom, saj simbolizira njegovo kri,
- med velikonočne jedi naj bi spadala tudi pomaranča, kar pa ni splošno poznano. Pomaranča predstavlja simbol gobe, s katero so Jezusu dali piti kis.
Za razliko pa evangeličani zakurijo velikonočni ogenj, se pripravijo na nedeljsko velikonočni zajtrk, vendar jedi ne blagoslavljajo.
Utrinke z blagoslova jedi v stolni cerkvi Sv. Danijela, pri Sv. Jožefu ter sv. Duhu si lahko ogledate v fotografijah. V videu pa prisluhnite kaj so ob tem povedali duhovniki.
Celjane smo še povprašali, kaj jim pomeni velika noč. Poglejte kaj sta nam povedala Matic Gogić in Beno Tombec.
Še fotogalerija:
Evelin Brodnik
