Ujeli enega od štirih nevarnih bančnih roparjev (foto)


Obsežna in zahtevna preiskava štirih ropov, ki so se zgodili lani v Šempetru, Vitanju in na Vranskem, je le delno obrodila sadove. Kriminalisti so ugotovili, da je v vseh štirih ropih sodeloval 35-letni državljan Bosne in Hercegovine. Poleg tega je sodeloval tudi pri kraji dveh avtomobilov, uporabljenih pri ropih.

Damijan Turk, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje in Aleš Kegljevič, predstavnik Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave, sta na novinarski konferenci še izpostavila, da kriminalisti na podlagi zaseženih predmetov pri hišnih preiskavah, ugotovitev z ogledov krajev dejanj in zbranih obvestil ter drugih dokazov sumijo, da je 35-letni državljan Bosne in Hercegovine, ki je trenutno v priporu,  član dobro organizirane mednarodne kriminalne združbe, ki je oborožene rope zlatarn, bank in drugih finančnih ustanov izvrševala tudi že na območju izven republike Slovenije.

Zaseženi predmeti.

Lansko leto je sodeloval s še tremi neidentificiranimi storilci pri štirih ropih, o katerih smo pisali tudi na našem portalu. Prvi od omenjenih ropov se je zgodil 17. februarja 2011 okoli 16.40 v Banki Celje v Šempetru. V trenutku, ko so v prostore banke vstopili trije zamaskirani in oboroženi storilci,  sta bili v bančnih prostorih poleg dveh uslužbenk še dve stranki. Maskirani storilci so z  grožnjami in  uporabo orožja prisotne prisilili,  da so legli na tla in si tako omogočili dostop do blagajne,  od koder so odtujili večjo vsoto gotovine in sicer  nekaj deset tisoč evrov. Po dejanju so s kraja pobegnili.

Orožje, uporabljeno pri ropih.

16. marca 2011, okoli 15. ure, so se štirje zamaskirani storilci z osebnim avtomobilom  znamke Audi A6 pripeljali do Banke Celje na Vranskem in hkrati do sosednje Deželne banke Slovenije. Dva zamaskirana storilca sta vstopila v Deželno banko Slovenije, dva pa v Banko Celje. V Deželni banki Slovenije sta storilca z orožjem zagrozila zaposleni uslužbenki, preplezala steklo nad blagajniškim pultom in uslužbenko z udarci prisilila, da jima je izročila denar. Ukradla sta nekaj tisoč evrov gotovine.

Istočasno sta druga dva sostorilca v prostorih Banke Celje  s kovinsko palico razbila steklo nad pultom in ga preskočila. Z grožnjami in uporabo orožja sta zagrozila zaposlenim uslužbenkam in ukradla nekaj deset tisoč evrov. Vsi štirje osumljenci so se s kraja storitev obeh ropov odpeljali skupaj in sicer z osebnim avtomobilom znamke Audi A6, ki so ga dan pred izvršitvijo ropov ukradli na območju Ljubljane. Avtomobil, ki so ga uporabili pri obeh ropih, so pustili na območju Zasavja.

Roparji so praviloma bili nasilni in brezobzirni.

Četrti rop se je zgodil 23. maja 2011 okoli 9.20 ure v Vitanju, ko so se najmanj trije storilci z osebnim avtomobilom znamke VW Passat pripeljali v bližino banke. Dva izmed storilcev sta odšla do Banke Celje, tretji pa je počakal v vozilu. Pred banko sta se storilca zamaskirala in z orožjem v roki vstopila v bančne prostore, kjer je bila poleg uslužbenk še stranka. Zamaskirana storilca sta z orožjem prisilila stranko, da je legla na tla, nato pa sta preplezala zaščitno steklo nad blagajniškim pultom in z orožjem in udarci prisilila zaposleni uslužbenki, da sta jima izročili nekaj deset tisoč evrov. Storilca sta po dejanju stekla do vozila, kjer ju je čakal sostorilec in ju odpeljal s kraja dejanja. Vozilo, ki so ga osumljenci uporabljali je bilo kasneje najdeno na težko dostopnem terenu na območju Velenja. Vozilo znamke VW Passat so osumljeni  nekaj dni pred ropom ukradli na območju Ljubljane.

Ena izmed treh zaseženih mask, ki so jih roparji uporabljali.

Ob vsem tem kriminalisti poudarjajo, da je bila preiskava omenjenih kaznivih dejanj, ki je ves čas intenzivno potekala tudi na mednarodnem nivoju, izredno zahtevna. Osumljenec in do sedaj še neidentificirani storilci, so v Slovenijo prihajali zgolj zaradi izvrševanja kaznivih dejanj ali priprav nanje. Način izvršitve dejanj ter druge ugotovljene okoliščine kažejo na izredno nevarne storilce, oziroma skupino, katerih skupne značilnosti so, da pri dejanjih uporabljajo silo, da so oboroženi in da so orožje pripravljeni tudi uporabiti. Na storitve kaznivih dejanj se načrtno pripravljajo in za vsakega posameznika natančno predvidijo vse aktivnosti. Pri storitvah kaznivih dejanj uporabljajo predhodno ukradena vozila, kriminalna dejanja pa običajno izvršijo v zelo kratkem času in na brezobziren način ter za seboj uničujejo in prikrivajo sledove. Za priprave na kazniva dejanja uporabljajo skrite lokacije in stanovanja na celotnem območju Slovenije ter  tudi v tujini.