Mineva že skoraj leto dni odkar je ogenj pogoltnil Kocbekov dom na Korošici. Kljub optimizmu pa novega doma vsaj še nekaj let ne bo.
Potrebno je namreč rešiti denacionalizacijske postopke, kakor tudi zbrati dovolj sredstev za postavitev novega doma.
Minilo je že skoraj eno leto odkar je ogenj, ki ga je zanetila malomarna poljska planinka, popolnoma uničil Kocbekov dom na Korošici v Savinjskih Alpah, katerega upravljavec je bilo Planinsko društvo Matica – Celje.
Člani celjskega planinskega društva so se takoj po požaru odločili, da bodo na Korošici postavili nov dom, zato so vse od uničujočega požara naprej začeli zbirati donatorska sredstva za postavitev novega doma, ki naj bi znašala pol milijona evrov.
Nov dom so nameravali začeti postavljati že letos vendar se je, kot poroča Dnevnik, zapletlo zaradi denacionalizacije. Zemljišče na katerem je stal dom je namreč uradno v lasti ljubljanske nadškofije. To pa pomeni da Planinsko društvo Matica Celje ne more pridobiti gradbenega dovoljenja dokler se ne konča denacionalizacijski postopek, ki ga je ljubljanska nadškofija vložila že leta 1991. Kocbekov dom je na Korošici sicer stal od leta 1929.
Zaradi doma na Korošici naj bi nadškofija proti planinskemu društvu vložila celo tožbo, vendar naj bi kazalo, kot je za Dnevnik zatrdil predsednik PD Matica Celje Matic Mirko Doberšek, da se bo zaplet vendarle rešil sporazumno. Planinsko društvo bi namreč rado na Korošici čimprej postavilo vsaj nekaj zabojnikov, saj je trenutno planincem na Korošici na voljo samo en bivak s štirimi pogradi. Ob postavitvi zabojnikov, za katere temelji so po odstranitvi vseh ruševin že postaviljeni, pa bi lahko planincem ponovno ponudili tudi topel obrok in pijačo. A to, kot rečeno, zapleti okoli zemljišča trenutno ne omogočajo.
Zabojniki naj bi potem na Korošici ostali nekaj let oziroma do razrešitve denacionalizacijskih postopkov in dokler PD Matica Celje nebi zbralo zadosti sredstev.
Kot pojasnjujejo na ljubljanski nadškofiji, nepremičnina, na kateri je do lani stal Kocbekov dom, meri 6600 kvadratnih metrov, dodatnih 170 kvadratnih metrov je površine pod domom, vse zemljišče pa je opredeljeno kot kmetijsko.
Po denacionalizacijskem zakonu, ki je začel veljati leta 1991, je planinsko društvo Celje leta 1999 z naslednicami nekdanje občine Mozirje sklenilo pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim in se vpisalo kot zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine. A so vsi pravni posli, pojasnjujejo na nadškofiji, z dnem uveljavitve zakona nični, če obstaja dolžnost vrnitve, razpolaganje z nepremičninami pa ni dopustno. Na to, da kmetijskega zemljišča niso mogli olastniniti in da je torej pogodba nična, pa so planinsko društvo Celje opozorili že leta 2010. Ob tem na nadškofiji dodajajo, da se pogosto srečujejo s tem, da na nepremičninah, ki so predmet vračanja, stojijo planinski domovi.
Na nadškofiji so planinskemu društvu Celje predlagali, da poleg 170 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem je stal Kocbekov dom, in 340 kvadratnih metrov funkcionalnega zemljišča odmerijo 680 kvadratnih metrov zemljišča, preostanek pa bi lahko uporabljali neodplačno ves čas, dokler bi bila stavba Kocbekovega doma v lasti društva in namenjena dejavnosti planinskega doma. Ta predlog je planinsko društvo zavrnilo.
Gradnja nove stavbe drugačnih dimenzij in lege bi precej poslabšala njihov položaj, zato so se odločili za tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, kar pa ne pomeni, da odklanjajo sporazumno rešitev, vztrajajo le pri enakih pogojih za vsa planinska društva. (Dnevnik)
