Slovenija, z njo tudi Kozjansko in Obsotelje, je raj za pohodništvo. Vse več ljudi se odloča za tovrstno rekreacijo, saj je poceni in dostopna, težavnost pa lahko izbiramo kar sami.
Ekipa portala Celje.info pripravlja serijo člankov o pohodnih poteh na območju Kozjanskega in Obsotelja, primerne za celodnevne ali popoldanske izlete, obisk narave, rekreacijo in oglede kulturno-umetnostnih spomenikov.
Pričenjamo z destinacijami v občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah.
Šentjur, raj za ljubitelje narave
Rifnik
Rifnik je znana in priljubljena destinacija pohodnikov od blizu in daleč. Označena pešpot iz Šentjurja pohodnike usmeri na stopnice, ki se vzpenjajo čez travnik navzgor. Pot vas nato ponese čez pas gozda, asfaltirano cesto in travnik. Ob vrhu si lahko ogledate ruševine gradu Reicheneck.
O več podrobnostih o poti se seznanite tukaj.
Resevna
Pot do Resevne se prične le malo za tablo konec Šentjurja, kjer lahko na desni opazite parkirišče in planinske oznake. Pot vodi skozi gozd, makadamsko cesto in travnata pobočja. Po krajšem strmem vzponu sledite tabli v smeri Resevna. Ko pot zavije mimo križa, ste čez nekaj korakov že na vrhu, kjer je postavljen 20 metrov visok razgledni stolp.
Za več podrobnosti o poti kliknite tukaj.
Peseke
V Gorici, v smeri proti Loki, po 200 metrih zavijte desno po asfaltni cesti in nadaljujte med hišami do vrha Pesek. Vrh ponuja čudovit razgled na Slivnico, Kalobje, Šentrupert, Svetino, Resevno, Rifnik ter okoliške hribe.
Za vrnitev se morate usmeriti proti Slivnici in se od tod vrniti v Gorico. Za celoten krog boste potrebovali eno uro.
Sveta Helena
Izhodišče za pot do Svete Helene je enako kot za Peseke. Ko zavijete desno z glavne ceste nadaljte mimo osamelega kozolca. Pri domačiji Bovha zavijete levo v hrib in potka ob gozdu vas popelje mimo ruševin gradu Turn, od koder ni daleč do vrha.
V bližini spomenika lahko postanete in občudujete razgled na Donačko Goro, Boč, Pohorje, Uršljo Goro, Peco, Kamniško-Savinjske Alpe ter Savinjsko in Posavsko hribovje. Izlet lahko opravite v dveh urah.
Col
Če vam vzpon na Peseke in Sveto Heleno ne predstavlja velikega izziva, lahko točke povežete tudi v vezno pot, z vrhom pri Colu. Od Svete Helene se spustite po grebenu mimo zidanic ter zavijte po poti proti gozdu, naprej do Rafkovega mlina. Tam prečkajte potok in cesto proti Prevorju ter nadaljujte po cesti na Slivnico, vse do vrha Cola.
Za celotno pot boste potrebovali štiri ure.
Gradišče
Iz centra Gorice se lahko povzpnete tudi do Gradišča. Pot vodi skozi vinograde, zidanice in gozd. Ko prispete na vrh, se lahko ustavite in posedite na klopcah, od koder vas ob lepem vremenu čaka razgled na Slivniško jezero, Rudnico in Boč v ozadju. Celotna pot traja eno uro.
Več podrobnosti o vzponih na Peseke, Sveto Heleno, Col in Gradišče tukaj.
Stolp ljubezni na Žusmu
Hrib Žusem (669m) se dviguje nad krajem Loka pri Žusmu na jugovzhodu razmeroma velike šentjurske občine. Na vrhu stoji stolp ljubezni, ki je postaj čedalje bolj priljubljena točka vseh generacij, ki tja prihajajo s svojimi bližnjimi ali sami.
Do vrha lahko pridete po številnih poteh, o katerih več izveste tukaj.
Stolp s svojimi 25,90 metri velja za najvišjo leseno razgledno točko v Sloveniji.
Pogled od tu seže do Hrvaške, Madžarske, Avstrije in tudi Triglava.
Vas zanima še več o poteh občine Šentjur? Klik.
Šmarje, lažje poti za družine z manjšimi otroki, teren za ljubitelje umetnostne zgodovine
Kalvarija z baročno cerkvijo sv. Roka
Po Kalvariji do vrha cerkve sv. Roka, ene največjih baročnih krasotic Slovenije, vodita cesta in romarska pot iz centra Šmarja.
Po poti se lahko ustavite pri šestih večjih in osmih manjših kapelicah, ki imajo bogato kamnoseško obdelane portale z baročnim stilom. Kapele so opremljene tudi s skulpturami in naslikanimi prizori krščanske vsebine.
Ob vznožju deluje muzej baroka, kjer lahko spoznate več o zgodovini baročne umetnosti na tem območju. V atriju muzeja skozi vse let potekajo kulturne prireditve, v cerkvi sv. Roka pa skozi vse poletje koncerti klasične glasbe v okviru festivala Rokovo poletje. Datume koncertov in drugih dogodkov najdete v našem koledarju.
Kalvarija s sv.Rokom vsako leto oživita tudi na veliki šmaren (15. avgust), ko se romarji tradicionalno povzpnejo med kapelicami do cerkve ter prisluhnejo zunanji pridigi ob 17. uri ter sledeči sveti maši. Naslednji dan, na praznik Sv. Roka, slovesnosti potekajo dopoldne s svečano mašo in zunanjo pridigo ob 10. uri.
Jelšingrad
Dvorec Jelše ima za seboj bogato zgodovino. Po nekaterih podatkih naj bi se v literaturi prvič pojavil že leta 1424, zanesljivo pa je omenjen šele dobrih 200 let zatem, leta 1666. Iz Šmarja pri Jelšah do Jelšingrada je krajši sprehod po košatem drevoredu. Okoliški griči, posejani z gorcami in vinogradi, pa so prijetne destinacije za sproščena pohajkovanja.
Danes Jelšingrad, ki je v zasebni lasti, sicer sameva in propada, a občasno na njegovem dvorišču prirejajo kulturne dogodke – eden izmed njih je stand up, ki ga vsako leto konec junija organizira komik iz teh krajev, Aleš Novak.
Poleg kulturnih prireditev pa se v neposredni bližini dvorca razprostirajo tudi tenis igrišča, ki ponujajo drugo vrsto rekreacije.
Tinsko
Tinsko mnogi prepoznajo že od daleč po njegovi značilni veduti. Dve tesno povezani cerkvi, cerkev sv. Ane in cerkev Matere božje, ležeči na skrajnem jugu šmarske občine, privabljata popotnike z vseh vetrov.
Na Tinskem je romarska tradicija še vedno živa, največ romarjev pa privabi na krščanski praznik, predvečer Marijinega vnebovzetja, kjer se romarji zberejo v procesiji z lučkami.
Marijina cerkev na Sladki Gori
Skrita med vinordniškimi griči šmarske občine leži ena najlepših umetnostnih lepotic na Slovenskem – Marijina cerkev na Sladki gori. Zaradi relativne nepoznanosti in mirnega podeželsko-kmečkega okolja, v katerem je postavljena, jo imenujejo tudi “skriti biser”.
Marijina cerkev se nahaja na slikovitem platoju vinorodne rebri, kjer je že prej stala božjepotna cerkev sv. Marjete. Leta 1744 se je tedanji župnik odločil, da se staro cerkev podre in do leta 1754 je bila sezidana nova, ki je izjemna baročna umetnina. Spada med najbolj pomembne kulturne spomenike v Sloveniji.
Do Marijine cerkve se lahko podate na prijeten izlet bodisi iz Šmarja pri jelšah (dobro uro hoda), bodisi iz smeri Ponikve, Slovenskih Konjic ali Poljčan.
Kaj vse še lahko obiščete v Šmarju poglejte tukaj.
To je nekaj najbolj priljubljenih poti in destinacij v občinah Šentjur in Šmarja pri Jelšah. Za še več idej kam se podati, nas spremljajte v prihodnjih dneh, ko se bomo odpravili po poteh Rogatca in Rogaške Slatine.
Oglejte si še naše predstavitve pohodnih poti v širši celjski regiji: na spletnem mediju Celje.info
Tina Fajs
