Na današanji dan so leta 1933 Celje in okolico prizadele visoke vode oz. povodenj.
Na domoznanskem portalu Kamra (klik!) pišejo, da je v obdobju med obema svetovnima vojnama Savinja pogosto poplavljala. Mestne oblasti so sicer pripravljale načrte za regulacijo, vendar so bile rešitve samo delne.
Leta 1933 je bila najhujša poplava, ko je Savinja kar trikrat zaporedoma preplavila mesto. Ta katastrofa je pospešila regulacijo Savinje. Z deli so pričeli leta 1935 južno od železniškega mostu v Tremarjah.
Jesenska povodenj tega leta je bila ena najhujših povodnji v Celju. Savinja je s svojimi pritoki kar trikrat prestopila bregove in v svojem besu že pri prvi poplavi podrla vse celjske mostove. Hudi nalivi po deželi so takrat povzročili silovit porast voda, ki so poplavile cele pokrajine.
Narasla Savinja je v Savinjski dolini porušila del jezu pri Ljubnem, polzelski jez, odtrgala nasip pri Preboldu in Šempetru ter preplavila številne vasi do Celja, mesto pa popolnoma odrezala od sveta. Pobesnela reka je najprej odnesla brv v celjski mestni park, dobre tri ure kasneje je klonil Kapucinski most, kmalu zatem pa še Grenadirjeva brv. Ko so vode začele upadati, se je pokazalo strahovito razdejanje. Ceste in ulice so bile poškodovane, prav tako proga proti Savinjski dolini, mostovi so bili porušeni.
Prevoz čez Savinjo je bil v naslednjih tednih urejen s splavom, začele pa so se tudi priprave na vzpostavitev začasne brvi čez reko, a jih je že naslednji mesec odplavila nova povodenj. Ogromno škode so utrpele tovarne, trgovine in obrtne delavnice. Veliko katastrofa je celjskim oblastem še enkrat pokazala nujnost regulacije Savinje.
Povzeto po publikaciji Mesto v objemu voda, Poplave v Celju v 20. stoletju, Zgodovinski arhiv 2005
*foto: Josip Pelikan/Kamra
