III. osnovna šola Celje je 28. avgusta letos dočakala svoj šestdeseti rojstni dan, saj je na ta dan s sklepom takratnih lokalnih oblasti prenehala delovati II. gimnazija v Celju, hkrati pa je bila ustanovljena nova osem letna osnovna šola, ki na Vodnikovi 4 deluje vse od takrat. 1966 leta je bila sicer preimenovana v Osnovno šolo I. celjske čete, a se je z osamosvojitvijo RS šoli vrnilo njeno prvotno ime.
III. OŠ Celje je tako stalnica mesta Celje in hkrati edina prava mestna šola, saj je edina, ki se nahaja v mestnem jedru. V vseh teh letih je skozi njen prag stopilo že na tisoče mladih in nadobudnih ortok, ki danes soustvarjajo in krojijo življenje v Celju. O njeni bogati tradiciji pričajo mnogi dosežki in nekaj izmed njih smo se spomnili na osrednji prireditvi, ki je v torek potekala v šolski telovadnici.
Prireditev, ki je nosila naslov Mladost z modrostjo, je kot že samo ime namiguje združevala preteklost s sedanjostjo, izkušnje z radovednostjo, zrelost z igrivostjo. V programu prireditve so sodelovali nekdanji učitelji, bivši in sedanji ravnatelj, nekdanja učenka III. OŠ Celje Vita Mavrič se je skupaj z učenko Zalo Gračner povzpela na oder kot vodeteljica in povezovalka prireditve. Poleg mladinskega pevskega zbora pod taktirko Špele Lipuš, so nastopili še igralci šolske gledališke skupine z odlomkom iz nastajajoče igre Mary Poppins, glasbeni del pa so popestrili nastopi Leona in Mihe Firšta, bobnarja skupine Elvis Jackson Marka Sorška, kitarista skupine Nude Teodorja Amanovića. Še posebej pa sta se izkazala Zara Kregar in Taras Bojčevski, ki sta nastopila vsak s svojim očetom, Tonetom Kregarjem in Goranom Bojčevskim. Župan MO Celje Bojan Šrot je šoli namenlin veliko pohvalnih besed in se zelo sproščeno in pristno spomnil nekaj prigod, ki ga kot župana vežejo na III. OŠ Celje oz. svoje šolske dni.
Prireditev je bila dobro obiskana, saj so se vabilu poleg delavcev šole, upokojencev, vabljenih učencev in učiteljev odzvali tudi mnogi ravnatelji osnovnih in srednjih šol ter drugi predstavniki lokalnih skupnosti in društev. Prireditev je z obujanjem spominov na tisto najžlahtnejše, kar premora naša šola – ljudi, ki v njej delajo in jo obiskujejo – nakazala jasno usmeritev v svetlo prihodnost, ki jo bomo skupaj z vsemi deležniki oblikovali skupaj. Iz spominov črpamo moč in izkušnje, ki nas vodijo naprej. Le-te delimo drug z drugim, saj nam pomagajo, da se spominjamo bitvenega poslanstva šole, ki je pomagati mladim, da najdejo svojo osebno pot, da razvijejo svoje unikatne talente in veščine ter da jih okolica vidi in sprejme kot osebnosti, ki bodo soustvarjale svet prihodnosti. Ravnatelj Aleksander Verhovšek je zaključne besede svojega govora namenil pomenu spominov, ki nam pomagajo prebroditi še tako težke trenutke, zato je nujno, da jih delimo drug z drugim, da se ne porazgubijo kot solze v dežju. Slednje besede si je izposodil iz filma Bladerunner.
