Razpoložljivi dohodek v naši regiji raste hitreje, vendar je še vedno pod slovenskim povprečjem

 V letu 2017 je sicer naraščal v vseh statističnih regijah.

Preberite še: Občina Celje po višini plač pod povprečjem, a še vedno v širšem slovenskem vrhu

V 2017 je bil razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji v povprečju za 4,5 % višji kot v letu 2016. Za več kot 5 % se je zvišal v zasavski, jugovzhodni, primorsko-notranjski in gorenjski statistični regiji. Za od  4 do 5 % se je zvišal v osrednjeslovenski, savinjski, posavski, koroški in pomurski statistični regiji. Najmanj se je zvišal v obalno-kraški statistični regiji in sicer za 2,8 %.

Razpoložljivi dohodek se je v savinjski regiji v primerjavi z lani povečal za 4,8 %, kar je 0,3 % več od rasti na ravni celotne države (4,5 %). Kljub temu pa je povprečni razpoložljivi dohodek v savinjski regiji še vedno za 3,2 % nižji od slovenskega povprečja. Na ravni Slovenija namreč razpoložljivi dohodek znaša v povprečju 937 evrov na mesec (11.248 evrov na leto), v savinjski regiji pa 908 evrov na mesec (10.892 evrov na leto).

Najvišji razpoložljivi dohodek na prebivalca je imela koroška regija. Znašal je 12.352 evrov in je bil od povprečnega v Sloveniji višji za 9,8 %. Najnižjega je imela pomurska statistična regija (10.584 evrov), od povprečnega je bil nižji za 5,9 %.

Na rast razpoložljivega dohodka je vplivala predvsem znatna rast sredstev za zaposlene, ki so se v celotni Sloveniji v povprečju zvišali za 6,6 %.

Razlike med regijami se počasi povečujejo

Razpoložljivi dohodek na prebivalca v statističnih regijah Slovenije, utežen s številom prebivalcev po regijah, se je v 2017 razlikoval od razpoložljivega dohodka na prebivalca v državi v povprečju za 3,3 % (v 2016 za 3,1 %). Po podatkih iz preteklih let, so bile večje razlike med regijami zaznane prav v obdobju gospodarske rasti.

Primarni dohodek na prebivalca (dohodek od dela in kapitala) se je v 2017 glede na prejšnje leto zvišal v povprečju za 6,0 % (v 2016 za 4,7 %), razpoložljivi dohodek, v katerem imajo največji delež socialni prejemki, pa v povprečju za 4,5 % (v 2016 za 4,0 %).