Na dan, ko se je pretekli teden iztekel rok za vložitev kandidatur za lokalne volitve 2018 in se je uradno začela predvolilna kampanja, je v poštne nabiralnike prebivalcev Celja priromal časopis Mestne občine Celje, ki je sprožil kar nekaj negodovanja.
Nekateri so občinski časopis in še posebej njegovo vsebino razumeli kot predvolilno samopromocijo župana Bojana Šrota, ta dilema pa je bila osrednja nit sredinega članka na portalu Siol.net.
Nas pa zanima predvsem, kako občinsko glasilo in njegovo (ne)spornost vidite vi. V naši anonimni anketi, dodani na koncu članka, vas sprašujemo tudi ali takšna publikacija vpliva na vašo volilno odločitev.
Pretekli teden so prebivalci Celja prejeli občinski mestni časopis, ki sicer v nabiralnike celjskih gospodinjstev prihaja dvakrat ali trikrat letno. Ker pa se nahajamo v občutljivem predvolilnem obdobju, je nekatere najprej zmotil čas izdaje zadnje letošnje številke, nato pa še vsebina.
Sicer je Mestna bčina Celje tudi lani jeseni (jesenska številka je prej izšla le še v letu 2013) izdala mestni časopis, je pa med lansko in letošnjo jesensko izdajo opaziti bistveno razliko. V lanski je bil namreč poudarek predvsem na projektih iztekajočega se leta, v letošnji pa so poudarjeni vsi največji dosežki občine v zadnjih nekaj letih in ne le pregled opravljenega v zadnjih 385 dneh. Županu Bojanu Šrotu zato nasprotniki očitajo, da je mestni časopis, financiran iz občinskega proračuna, zlorabil za lastno promocijo v predvolilnem času.
Kot so za portal Siol pojasnili na Mestni občini Celje, so v proračunu občine za leto 2018 načrtovali izdajo treh številk občinskega časopisa. Tretja (jesenska) številka je izšla v nakladi 20.550 izvodov in je občino stala 5.780 evrov (oblikovanje, tisk in distribucija). Tudi časovna umestitev distribucije občinskega časopisa se jim ne zdi sporna. Pojasnjujejo namreč, da časopis izhaja redno vsako leto, ter da je tudi lanska zadnja izdaja izšla v jesenskem času in je bila namenjena predstavitvi infrastrukturnih projektov.
Mestni časopis je do sedaj, sodeč po elektronskem arhivu na občinski spletni strani, izhajal praviloma v zgodnjih spomladanskih in poletnih mesecih. Letos, lani in leta 2013 pa je izšel tudi jeseni. V zadnjih dveh letih (2017 in 2018) je tako izšel po trikrat na leto. V letih 2011 do 2016 pa je izhajal enkrat do dvakrat na leto.
Očitki, da se občinska glasila v predvolilnem času, pa tudi sicer, vedno znova zlorabljajo za poveličevanje dosežkov župana, in da njihovo financiranje ni transparentno ter v skladu z veljavno zakonodajo, so sicer splošno prisotni povsod v Sloveniji. Občinski časopisi v poštnih nabiralnikih pa so ta čas prej pravilo kot izjema, (ne)primernost njihove vsebine glede na predvolilni čas pa je ob ohlapnem zakonskem okvirju stvar interpretacije. Zato medijski strokovnjaki in tudi Društvo novinarjev Slovenije zakonodajalca že dalj časa opozarjajo, ta je področje potrebno nujne zakonske prenove.
Poleg tega so mnoga občinska glasila vpisana tudi v razvid medijev (v razvidu mestnega časopisa Celja ni), čeprav pogosto ne spoštujejo obstoječe medijske zakonodaje, vsebine pa pripravljajo občinski predstavniki za odnose z mediji in ne novinarji ter uredniki. Na neprimerno urejenost področja občinskih časopisov in zlorabljanje le teh je večkrat opozorilo tudi Računsko sodišče, ki je sicer pristojno za nadzor financiranja občinskih glasil.
Strokovna komisija za pomoč pri pripravi medijske strategije, ki jo je imenovala prejšnja vlada RS, je maja 2017 v javnem pismu opozorila na “izjemno problematičnost občinskih medijev” ter zapisala, da je: “tako stanje potrebno odpraviti iz več razlogov: gre za popolnoma netransparentno porabo javnega denarja, za veliko tveganje korupcije in zlorab javnega denarja za volilne kampanje, za zaviranje razvoja iniciativ za ustanavljanje novih profesionalnih neprofitnih medijev …”
“V zvezi z različnimi stroški, nastalimi v obdobju pred volilno kampanjo, je računsko sodišče zavzelo stališče, da se štejejo za stroške volilne kampanje tisti stroški, ki so nastali v obdobju pred volilno kampanjo, katerih materializirani rezultat, kot na primer plakati, letaki, pisarniški material in druge oblike slikovnega ter zvočnega reklamnega materiala, se uporabi v času volilne kampanje,” so za Siol pojasnili na računskem sodišču, kjer celjskega primera zaenkrat ne poznajo.
Obveščanje meščanov ali propaganda: kaj pravite vi?
Ker je v središču zgornje dileme vprašanje ali si župan z občinskim glasilom preko vplivanja na volivce zagotavlja prednost pred konkurenti v boju za naslednji mandat, nas zanima, kako takšna vsebina vpliva (če sploh) na vašo volilno odločitev.
To in še nekaj vprašanj smo pripravili v spodnji anonimni anketi, in vas vabimo, da jo izpolnite. Če glasila še niste videli, si ga lahko ogledate tukaj (klik) in sami presodite ali je župan glasilo uporabil za samopromocijo.
Create your own user feedback survey
Rezultate ankete bomo na Celje.info objavili naslednji teden.
