Mnogi se Celja spominjajo kot mesta, ki je veliko ponujal in je bil tako zabaven, kot tudi ugoden za življenje. Vsak Celjan se je, ko je vandral po tujih krajih, rad pohvalil o dogajanju ali zgodovini svojega mesta.
Danes pa se zdi, da se na oboje vse bolj pozablja. Kljub temu, da mnogi mesto zapuščajo zaradi študijskih, delovnih ali prostovoljnih razlogov, se vedno radi nazaj tudi vračajo. Kaj je tisto, kar nas vedno pripelje nazaj v naše mesto, ki s tem spominja na morda izmišljeni kraj Gogi iz drame Slavka Gruma? Mesto Gogi, kraj za katerega obstaja domneva, da le ni bilo fikcijsko mesto, vendar takšno, narejeno po vzoru našega mesta.
Celje je mesto, ki je zadosti veliko, da se v njemu skriješ, a hkrati tako majhno, da te hitro odkrijejo. Na srečo za Celjane velja, da so gostoljubni ljudje in z veseljem sprejmejo tako Primorce, kot tudi Irce, Makedonce in ljudi iz drugega konca sveta, za primer Nove Zelandije ali Havajev.
Vsakogar, ki pride k nam ”na novo”, vedno prvo popeljemo na naš znameniti Stari grad. Tudi to je eden od objektov, ki nas povezuje, saj se večina tam počuti že skoraj domače. Vsi poznamo legende o grofih, knezih, vitezih in Veroniki. Poleg teh zgodovinskih legend in mitov pa ima Celje še kar nekaj novih urbanih legend. Nekatere smo že omenili v enem od preteklih člankov. Vendar je za nas zelo pomembna tudi tista, zaradi katere se mnogi izognejo zvezdi, tlakovani v centru mesta. Kdor stopi nanjo bi naj imel nesrečen dan, razen če se vzvratno vrne po poti, ki jo je prehodil po njej. Kljub temu, da vsi vemo, da je to le izmišljotina, jo mnogi raje obhodijo. Tisti, ki pa se nesreče ne bojijo, na zvezdi celo posedajo.
Mnogokrat se mi zdi, da v Celju videvam venomer iste obraze, čeprav nekatere vidim prvič. Smo si morda podobni tudi po fizičnem izgledu? Čeprav starih obrazov ne poznamo, novega vedno prepoznamo. Vsakega prišleka izda tudi govorica. Celjani radi uporabimo kakšen dodatni ”j”. Tako je Celje, ki mu drugi rečejo kar Cele, pogosto Cjele. Značilen celjski stavek, ki ga najverjetneje nihče resno ne uporablja, je: ”Grem pjesa sprehodit po mjegli v Cjele.”
V mnogih pogledih smo si podobni, čeprav zelo različni. Skupno pa nam je, da je Celje naš dom. Kaj Vi mislite, da nas še povezuje?
Vabljeni, da svoje mnenje podate v komentarju pod novico.
Patricija Čamernik
