Prostorska inštalacija, locirana na novo odprtem Muzejskem trgu v Celju, je rezultat skupnega dela in sodelovanja različnih strokovnih področij (arhitektura, okoljevarstvo, literatura), in Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja (avtorstvo projekta in izdelava ) ter Gimnazije Lava (ideja in izvedba odprtja inštalacije).
Zamisel o prostorski inštalaciji Gozd ljudi v svetu dreves je vzklila iz ljubezni in navdušenja nad naravo. Na dojemanje gozda kot na združbo živih bitij, ki je v marsičem presenetljivo podobna človeški družbi, pa je vplivalo razmišljanje nemškega gozdarja P. Wohllebna. Ta razume drevesa kot družabna in solidarna bitja, ki si pomagajo tako, da radodarno delijo hranilne snovi s svojimi sosedi. Slednji so pravzaprav njihovi tekmeci, vendar drevesa vedo, da bodo v gosto raščenem ekosistemu, ki uspešno uravnava podnebje ter hrani velike količine vode, varnejša pred boleznimi in ostalimi nevarnostmi. V gozdu se zato veljavnost evolucijske teorije poruši, saj če izginejo najšibkejši členi, bodo na slabšem tudi najmočnejši. Enako je v svetu ljudi, v katerem se posamezniki in narodi, ki mislijo zgolj nase ter na svojo dobrobit, določeno obdobje pospešeno razvijajo, a hitro se pokažejo posledice egoizma (podnebne spremembe, begunska kriza …).
Inštalacija Gozd ljudi v svetu dreves je zasnovana zato, ker želi vzpodbuditi k razmisleku o medsebojnih odnosih in sožitju med ljudmi. Prihodnost našega planeta ni v individualizmu, egoizmu, rivalstvu, pač pa bo svet za vsakega lepši ali vsaj znosnejši, če bomo sodelovali in si pomagali. Tako kot imajo v gozdu svojo nalogo šibka drevesa, odmrla debla in trhli štori, imajo svoje poslanstvo v človeški družbi tudi nemočni, ostareli, drugačni. Zdrav, močan gozd nas uči, da moramo slednjim pomagati, saj bomo s tem pridobili vsi. Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka, nas uči že stara slovenska modrost.
Ker je narava popolna in neponovljiva, se ni pokušala posnemati, pač pa so uporabljena minimalna izrazna sredstva, s katerimi se je ustvaril abstrakten gozd. V procesu oblikovanja, ki ga bistveno določajo konstrukcijske zahteve, so nastale simbolne podobe o nastanku človeka in dreves – človek se rodi iz človeka, drevo nastane iz drevesa. Ob opori, pomoči, sodelovanju, ki jih simbolizirajo tudi prepletene drevesne korenine, pa nastane svet dreves, ki asociira na gozd ljudi.
Ravnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Irena Posavec je na odprtju povedala: »Pri izdelavi inštalacije smo se povezali in sodelovali dijaki in učitelji dveh šol. To se na našem barvitem šolskem centru večkrat zgodi. Na šoli imamo raznovrstne programe: nižje poklicno izobraževanje, srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje.
Vsi dijaki pomembno prispevajo k uspehom naše šole. Vsi poklici so iskani in potrebni. Verjamem, da sožitje in sodelovanje na naši šoli, sožitje in sodelovanje šol šolskega centra, pomembno vpliva na vzgojo in izobraževanje vseh dijakov.
Naša šola je gozd. Naš Center je gozd. Mimoidoče vabim, da ob ogledu inštalacije razmišljajo, komu so lahko drevo, s kom so povezani v gozd, komu so lahko hvaležni za sožitje in dobro sodelovanje. In, če nas bo veliko, ni potrata izrezati nekaj lesenih plošč. Naša inštalacija bo dosegla svoj namen. Postavitev inštalacije je eden izmed prvih letošnjih dogodkov praznovanja 60. letnice šolskega centra.«
Avtorica razstave Tanja Barle o inštalaciji: »Glavni namen ustvarjanja inštalacij na naši šoli je osveščanje javnosti o pomenu kakovostnega javnega prostora; z njimi želimo aktualizirati mestno življenje – z dodajanjem novih vsebin vstavljamo atrakcije v mestni prostor po vzoru sodobnih mest.
Mesto Celje ima kar nekaj trgov. Muzejski trg je poseben, njegovo izrazito podolgovato zasnovo tvorita dve pomembnejši stavbi mesta: Stara grofija s Pokrajinskim muzejem ter Mestna knjižnica. Torej dve ključni zgradbi za Celje. Plasti zgodovine, ki se skozi stoletja skrivajo pod njim, mu dajejo posebno čarobnost in pomen.
Dolgotrajna prenovitvena dela na trgu se bodo v teh dneh zaključila s svečanim odprtjem. S postavitvijo inštalacije želimo obeležiti praznični dogodek in spomniti meščane na ta pomembni mestni ambient.
Sama postavitev inštalacije na območju prehoda do Savinjskega nabrežja ni naključna; z njo želimo označiti točko najbližje poti iz mesta v gozd. Ali morda tudi točko, v kateri »gozd prihaja v mesto«, kar seveda navaja k razmisleku o vnašanju več zelenih površin v mestno tkivo.«
Inštalacija na Muzejskem trgu bo na ogled do 26. aprila.
I.P., foto: ŠCC
