Žiga Stopinšek je v krčmi TamKoUčiri predstavil svoj prvenec Skozi kosmate oči (foto, video)


Žiga Stopinšek je mlad in obetaven Celjan, ki je na začetku letošnjega leta izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Skozi kosmate oči. Zbirka je sestavljena iz več simetrično razporejenih pesmi v petih ciklusih z naslovi V dlakasti prisegi, Da se veter spozabi, Z ogljem se ne barva, V soju tisočetja in Siješ mi v hrbet. Dvaindvajsetletni diplomirani inženir računalništva in informatike ima povsem svojevrsten stil pisanja, ki se izstopa od enostavne in razumsko sestavljeni poeziji. Sklop dvainštiridesetih pesmi tako s svojo nekonvencionalno strukturo poteka relativno simetrično, vendar ima kljub temu ves čas kar nekaj vrhuncev, ki še tako zahtevnega bralca pritegnejo k branju.

Po tem, ko je mladi poet svojo pesniško zbirko prvič predstavil 3. februarja v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, se je nekaj mesecev kasneje odločil  še za predstavitev občinstvu na domačem terenu. Tako je v soboto, 22. septembra, v prijetnem ambientu krčme TamKoUciri potekal literarni večer, v okviru katerega je Žiga Stopinšek predstavil svojo prvo zbirko Skozi kosmate oči. Za glasbeno spremljavo je skrbel Dani Bedrač s svojimi avtorskimi skladbami, o pesniški zbirki pa se je z Žigo pogovarjala Ana Porenta, urednica pesniške zbirke Skozi kosmate oči. TamKoUčiri so tako napolnili do zadnjega kotička, v prihodnje pa bomo tudi še lahko slišali za Žigo Stopinška. Vsi, ki ste tokrat zamudili predstavitev pesniške zbirke Skozi kosmate oči, si lahko utrinke iz sobotnega dogajanja ogledate v spodnji fotogaleriji, prav tako pa za posladek prilagamo še  pesem iz ciklusa V dlakasti prisegi.

Žiga Stopinšek: PADAM Z GNEZDA

padam z gnezda
s svetlobno hitrostjo
pa še vedno prepočasi
sledijo mi sledijo
sivi suknjiči in rjavi čevlji
nekdo jih meče za mano
ko padam
v razvlečeno lužo
ki se nesramno izteka
s svetlobno hitrostjo

padam z gnezda
pa se nihče ne spomni
da bi za mano vrgel
vedro izkušenj
ki se že kar nekaj časa namakajo

padam z gnezda
moj mir
že itak zaostaja
razen nostalgija
ta me prehiteva
in riše ostre krivulje
od ustnic čez lica
vse do mojih razbitih oči

padam z gnezda
pod mano se nastavlja
gruča ljudi
ne vem ne poznam
sigurno hočejo ukrasti
moje
igrače

padam z gnezda
ne oziram se nazaj
mami mi maha
pa še vedno ne ve
da namesto kravate
nosim rogove

padam z gnezda
še vedno
s svetlobno hitrostjo
še vedno
padam

[simpleviewer width=100% height=700 id=253]