Po slovenskih mestih, krajih in vse bolj tudi vaseh, vse žari že skoraj mesec dni. A Slovenci do prehitrega okraševanja in postavljanja božične smrekice očitno vendarle ostajamo zadržani in ne sledimo lokalnim veljakom ter trgovcem, ki z božičem začnejo že konec novembra.
V anketi med bralci Celje.info jih 60 % pravi, da božično smrečico postavijo nekaj dni pred božičem, oziroma na božični večer. Dobra polovica sodelujočih ob smrečici postavi še jaslice.
A obstajajo razlike med meščani, živečimi v Celju ter bralci, ki prihajajo iz okoliških občin. Več o teh v nadaljevanju.
Ker veseli december pretresa tudi potrošniška mrzlica, smo naše bralce najprej spraševali, v kateri trgovini najraje kupujejo (osnovna živila). Prepričljivivo, z 28 % je zmagal Spar, pred Tušem (17,3 %), Lidl, Hoger in Mercator pa so zbrali med 15 in 13 odstotki. Če pa odgovore 179 sodelujočih razdelimo na tiste iz Celja in prebivalce okoliških občin, pa Celjani še vedno preferirajo Tuš (27 %, Spar 21 %), v okoliških občinah pa Spar dosega 30 %.
In koliko zapravijo za veselodecembrska darila? Do 100 evrov dobra tretjina Celjanov in dobra polovica prebivalcev okoliških občin. Naslednja dobra četrtina Celjanov in dobra petina okoličanov zapravi med 100 in 200 evri. Zanimivo je, da med sodelujočimi Celjani kar 20 odstotkov veselodecembrskih daril ne kupuje, medtem ko je v okoliških občinah takšnih desetina.
In kateri izmed dobrih mož prinašajo darove Celjanom in okoličanom? Najbolj aktiven je očitno Božiček, ki prinese darila trem četrtinam sodelujočih, ne glede na to ali živijo v mestu ali v okoliških občinah. Sveti Miklavž pa darila nosi pri slabi polovici Celjanov in pri 57 % sodelujočih iz okoliških občin. Dedek Mraz kot prinašalec daril iz daljne Sibirije, morda tudi s podnebnimi spremembami, počasi izginja iz naših krajev. Darila je prinesel le petini Celjanov in dobri desetini okoličanov.
Božična smrekica za božič
Kako pa je s postavljanjem božične smrečke? Skupaj z mestnimi (krajevnimi) veljaki in trgovci jo v začetku decembra postavi le 10 odstotkov sodelujočih, ne glede ali živijo na podeželju ali v mestu. Sredi decembra to stori petina Celjanov in četrtina okoličanov, nekaj dni pred božičem tretjina Celjanov in 30 odstotkov okoličanov, na božični večer pa slaba četrtina Celjanov in tretjina okoličanov.
Kar 12 odstotkov sodelujočih Celjanov božičnega drevesa sploh ne postavi, medtem ko iz okoliških občin takšen bil le eden od sodelujočih v anketi.
In kaj sodelujočim sploh pomeni božič? Da praznujejo Jezusovo rojstvo, jih pravi tretjina sodelujočih, ne glede na rezidenstvo v mestu ali v okoliških občinah. Za tri četrtine Celjanov in 85 % okoličanov pa je božič družinski praznik. Za četrtino prvih in nekaj več drugih tudi priložnost za druženje s prijatelji, za 22 % praznik naše kulture in civilizacije, za 15 % Celjanov in desetino okoličanov zgolj še en dela prost dan, trema sodelujočima Celjanoma in enim sodelujočim okoličanom pa božič ne pomeni prav nič.
Ob božični smrečki za božič jaslice postavi slaba polovica Celjanov in dve tretjini okoličanov.
V spodnjem grafu si lahko ogledate še, kje bodo eni in drugi silvestrovali.
