V soboto dopoldan je bila na Stranicah pri Frankolovem spominska slovesnost ob 75-letnici enega najhujših nacističnih zločinov, ki jih je nemški okupator med 2. svetovno vojno storil na slovenskih tleh. Da bi maščeval smrt svojega visokega nacističnega funkcionarja Antona Dorfmeistera, je v Grabnu na Stranicah na jablane obesil 99 domoljubov, enega pa je med poskusom bega ustrelil.
Stotim frankolovskim žrtvam so se s polaganjem vencev ob obeh grobovih poklonili ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer, župani ali podžupani občin, predstavniki Spominskega društva 100 frankolovskih žrtev in predstavniki veteranskih društev ter organizacij iz širšega celjskega območja. Na komemoraciji, ki jo je v sodelovanju s Spominskim društvom 100 frankolovskih žrtev pripravila Mestna občina Celje, je bila prisotna tudi protokolarna enota Slovenske vojske.
Slavnostna govornica ministrica Klampfer je na spominski slovesnosti poudarila, da je ponosna, da je Slovenka in da pripada narodu, ki je že večkrat v zgodovini znal stopiti skupaj, se boriti in izboriti svobodo za svoje ljudi.
“Ponosna sem, da lahko danes tukaj z vami obujam spomin na dogodke iz 2. svetovne vojne, da se z velikim spoštovanjem spominjamo posameznikov in enot, ki so se borili za suverenost in nedotakljivost narodove svobode. Februarja 1945, takorekoč na pragu svobode, je bilo na tem mestu kruto ubitih sto ljudi. Dvanajsti februar 1945 je bil mrzel zimski dan, ki je na okna risal ledene rože. Drevje še ni kazalo znakov pomladnega prebujanja, pomlad je bila še daleč in sto naših fantov in mož tiste pomladi in nobene naslednje ni dočakalo.
To so bili sovaščani, sokrajani, znanci, prijatelji, možje, očetje, fantje, otroci. Med njimi je bil najmlajši star komaj šestnajst let … So dogodki v življenju vsakega človeka in naroda, ki so nepozabni in jih čas ne more izbrisati. Slovenski narod je bil v svoji zgodovini ničkolikokrat na preizkušnjah. Ena ključnih preizkušenj je bila nedvomno odločitev o pričetku 2. svetovne vojne, da se upremo politiki nacifastičnega stroja, ki se je pognal v uničevanje narodov in kultur, ki so ogrožali njegovo ideologijo. Evropa in z njo Slovenija je doživela in preživela 2. svetovno vojno, vojno vihro, ki je pred več desetletji tedanjim in vsem prihodnjim generacijam za vedno vtisnila sporočilo, da je svoboda najvišja vrednota vsakega človeka in naroda. Vrednota, ki jo je potrebno spoštovati in braniti. Partizanke in partizani, številni domoljubi, aktivistke in aktivisti so se tega zavedali do konca in so bili v bojih s sovražnikom zanjo pripravljeni zastaviti svoje življenje. Zaradi vseh zavednih ljudi, ki so v tistih časih padli pod orožjem okupatorja, smo dolžni varovati spomin na čas, v katerem je slovenski narod skupaj z drugimi delil usodo boja za obstoj pred smrtno grožnjo nemškega nacizma in italijanskega fašizma, ki sta tedaj pustošila po svetu, Evropi in na slovenskih tleh. Ta spomin moramo varovati zaradi vas, vašega poguma, dostojanstva in samozavesti. Moramo ga varovati zaradi prihodnjih rodov, da bi razumeli, kako visoka je cena svobode. Danes živimo v času, ko sobivanje med evropskimi narodi temelji na sodelovanju in povezovanju. Evropa, ki jo Slovenci želimo in za katero si prizadevamo skupaj z ostalimi evropskimi državami, je Evropa miru in stabilnosti. Demokracija, svoboda, enakopravnost ljudi in narodov, spoštovanje razlik in manjšin, strpnost, solidarnost in socialna pravičnost. Za takšno Evropo in takšno Slovenijo se moramo boriti še naprej. Vse to, kar imamo, ni bilo dano samo od sebe in ni dano za vedno. Tako v Evropi kot tudi doma se srečujemo s težnjami po obuditvi sovražnosti, nestrpnosti, lažnega domoljubja, sprevračanja zgodovine. Nič od tega ne smemo dovoliti. Zgodovina nas ne sme razdvajati in med nami spodbujati sovraštva. A tudi pozabiti je ne smemo. Niti je ne smemo spreminjati. Zgodovinski spomin in izkušnje potrebujemo tudi pri sprejemanju pomembnih družbenih odločitev, ki so pred nami. Izkušnje nas vedno znova tudi učijo, da je lahko uspešna le tista družba, ki ljudi, ne glede na vso različnost in raznobarvnost, vključuje in ne izključuje, ki povezuje izkušnje, znanje, energijo, različnost.
Družba, ki zna povezati generacije in ustvariti pogoje za sobivanje vseh. To pa je mogoče samo na temelju spoštovanja; spoštovanja do sebe, drugih, do drugačnih,” je dejala ministrica mag. Ksenija Klampfer.
V kulturnem programu so nastopili Viki Ašič starejši in Andrej Bremec ter kvintet Orkestra Slovenske vojske. Škofijski upravitelj Škofije Celje Rok Metličar je blagoslovil grobova stotih frankolovskih žrtev. Po zaključku spominske slovesnosti, ki so se je kot vsako leto udeležili tudi svojci frankolovskih žrtev, so si zbrani ogledali stalno zbirko v muzeju, ki ga je ob 60-letnici tega zločinskega dejanja odprlo Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev.
Predsednik društva Emilijan Fijavž je v soboto podžupanu Vladimiru Ljubeku izročil zahvalo Mestni občini Celje za izjemno pomoč in skrb pri ohranjanju spomina na frankolovski zločin.
M.G., foto: MOC
