V enem od prejšnjih člankov o ulični umetnosti smo se vprašali, ali so grafiti obraz kulture ali vandalizma. Nekateri so naklonjeni drugi opciji, zato smo se odločili pogledati kako je z vandalizmom v Celju.
Ni prav redko, da naletimo na razbita okna, oskrunjene skulpture, polomljene koše za smeti in navsezadnje tudi manjkajoče znake, lonce rož ali kose česa drugega. Vse tisto, kar si nekdo odnese domov za spomin na svoje uničevalno dejanje. Čeprav v Celju ni zaznati veliko sledov vandalizma, le ta kljub temu pusti za seboj škodo, pogosteje pa prihaja tudi do kraj bolj dragocenih stvari.
Na petek, ko se mladi odločijo malo sprostiti in si pri temu pomagajo tudi z alkoholom, smo skupino dijakov povprašali, kaj si mislijo o vandalizmu v Celju in ali so ga tudi sami že kdaj izvedli.
Teja meni, da je bolje, da se mladi izživljajo nad kosom kovine, kot pa da se 
spravljajo na druge ljudi, sama pa se ne spominja, da bi karkoli namerno uničila.
Vsi so se strinjali, da k tem dejanjem veliko pripomore tudi alkohol, saj takrat dobiš več poguma in imaš manj nadzora sam nad seboj.
Enotni so si bili tudi pri mnenju, da je pred leti bilo več vandalizma v Celju, zdaj pa je več kamer in se potencialni vandali bojijo kazni.
Tadeja, ki prihaja in centra Celja, je povedala, da se je občasnega hrupa ljudi že povsem privadila, vseeno pa jo kdaj sredi noči prebudi zvonec na katerega zvonijo naključni mimoidoči.
Žan je priznal, da je že tudi sam ukradel mačico izpred Mestne občine Celje.
Ravno pred celjsko mestno hišo, kljub postavljenim kameram, pogosto pride do uničevalnih akcij. Poleg kraje mačic, tu vedno najdemo poškodovane ‘celjske bisere’, nastale v letu 2000. Nazadnje pa so se vandali lotili tudi skulpture Josipa Pelikana, ki so mu izmaknili sedež na kolesu.
Ste kakšne motive vandalizma opazili tudi vi?
Pripravila: Patricija Čamernik
