Podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek in predsednik Društva taboriščnikov – ukradenih otrok Janez Žmavc sta v soboto položila venec k spominskemu obeležju pri I. osnovni šoli v Celju.
Društvo sicer vsako leto v sklopu praznovana Mestne četrti Dolgo polje organizira srečanje nekdanjih ukradenih otrok, ki je vedno zelo dobro obiskano. Letos srečanja zaradi širjenja koronavirusa ni bilo mogoče izpeljati.
Podžupanja Breda Arnšek je na spominski slovesnosti, ki je potekala v bistveno manjšem obsegu kot običajno, med drugim povedala: »Letos avgusta je minilo že 78 let od enega najhujših zločinov, ki ga je na naših tleh med drugo svetovno vojno zagrešil nacistični okupator. Pravijo, da čas zaceli vse rane, pa vendar sem prepričana, da te rane ne more zaceliti niti čas. Morda se le malo zabriše, malo zamegli, oddalji … Vsako leto se člani društva z veseljem srečate, čeprav gre za obuditev starih ran, je to tudi prijetno druženje, srečanje s starimi prijatelji in znanci.
Upam, da se boste drugo leto lahko spet srečali v takšnem številu kot ste vajeni … Društvu se zahvaljujem, da tako predano opravlja svoje poslanstvo, Mestni četrti Dolgo polje pa iskreno čestitam ob krajevnem prazniku.«
Česa se spominjamo:
Leta 1942 so Nemci v prostorih I. osnovne šole v Celju 645 otrok iz zavednih slovenskih družin iz Štajerske in Gorenjske na silo ločili od njihovih staršev in jih odpeljal v avstrijska in nemška taborišča, da bi jih prevzgojili in ponemčili. Mnogi so takrat zadnjič videli svoje starše, ko so se vrnili domov, pa so našli samo izropane ali požgane domove.
Pošiljanje otrok na območje tretjega rajha leta 1942 je bilo utemeljeno z odlokom Heinricha Himmlerja, prvega esesovca, glavnega organizatorja holokavsta, v katerem je pisalo, naj se prebivalstvo, ki nudi ali podpira odpor, “naredi neškodljivo”. “Zato je treba moške iz teh družin, v številnih primerih tudi sorodnike, postreliti, ženske zapreti in jih poslati v koncentracijska taborišča, otroke oddaljiti od njihove domovine ter jih namestiti v pokrajinah starega rajha. Pričakujem posebno poročilo o številu otrok in njihovi rasni vrednosti. Vse premoženje teh družin bo zaseženo.”
Preživeli taboriščniki so se povezali v Društvo taboriščnikov – ukradenih otrok, ki ga že dolga leta vodi Janez Žmavc. Star je bil 10 let, ko so ga ločili od staršev in odpeljali v prehodno taborišče Frohnleiten pri Gradcu, kjer so otroke razvrstili po rasnih merilih. Rasno najprimernejši otroci slovenskih “banditov” naj bi bili ob uspešni prevzgoji zrasli v spodobne člane nemške nacije. Dojenčke in otroke do tretjega leta starosti so odpeljali v različne zavode nacistične organizacije in programa Lebensborn, jim spremenili identiteto in jih namestili v nemške družine.
MOC
