Okužbe so v zadnjih tednih ponovno vdrle tudi v domove starejših, kjer se soočajo tako z množičnimi okužbami med stanovalci, kot tudi zaposlenimi. Slednje za domove pomeni še dodaten udarec, saj zdesetkani kader komaj zmore skrbeti za stanovalce.
V pomoč ob kadrovski stiski so se zato domovom odločili priskočiti tudi dijaki Srednje zdravstvene šole Celje, ki med drugim pomagajo v Domu sv. Jožef, kjer se je stanje z množično okužbo v zadnjem tednu stabiliziralo, ter v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem mostu, kjer so prav tako vladale izredne razmere.
V Domu sv. Jožef Celje tako zadnje tedne pomagata dijakinji prvega letnika Srednje zdravstvene šole Celje, Pia Pavletić in Jerneja Lednik, skupaj s še osmimi dijaki in študenti, Trubarjevemu domu v Loki pa sta na pomoč priskočili dijakinji četrtega letnika Srednje zdravstvene šole Celje, Anita Kajtna in Neja Novšak.
V obdobju, ko se zdravstvene ustanove in domovis starejših soočajo z vrsto okužb, ki so zdesetkale njihove vrste, predstavljajo prostovoljci neprecenljivo pomoč zdravstvenim delavcem. Tako so se tudi nekateri dijaki Srednje zdravstvene šole Celje odločili, da si vsak dan po opravljenih šolskih obveznostih nadanejo zaščitno opremo in prostovoljno pomagajo svojim starejšim kolegom.
Dijakinje po pouku v zaščitno opremo in na pomoč zdravstvenim delavcem domov
V Domu sv. Jožefa v Celju, kjer so se od pojava novega koronavirusa v Sloveniji soočili že z dvema velikima izbruhoma okužb, tako vsak dan ob koncu pouka dijakinji prvega letnika, Pia Pavletić in Jerneja Lednik, opravita še osemurni delavnik ter pomagata osebju in stanovalcem doma. O celjskima dijakinjama so nedavno poročali tudi v oddaji 24ur (tukaj).
V Trubarjevem domu v Loki pri Zidanem mostu, kjer so se prav tako soočali z izbruhom okužb med stanovalci in zaposlenimi, pa pomagata dijakinji četrtega letnika Anita Kajtna in Neja Novšak, ki sicer že več kot leto dni tam opravljata tudi študentsko delo. Svojo izkušnjo sta nedavno delili na spletni strani šole (tukaj). Med drugim zapišeta – to verjetno velja tudi za druge dijake prostovoljce -, da boljše strokovne prakse prav gotovo ne bi mogli imeti ter dodata: “Videli sva kar nekaj oskrbovancev, ki so pred okužbo s covid-19 sami jedli, sam hodili, nato pa so čez noč postali “priklenjeni” na posteljo, imeli težave s hranjenjem, potrebovali pomoč pri hranjenju. Videli sva veliko oskrbovancev, ki imajo težave pri dihanju, in verjemite, da to niso lepi prizori, ko človek čez noč potrebuje do 13 litrov kisika in ga slišiš, kako glasno in s težavo diha. Srečali sva se tudi s smrtjo marsikaterega oskrbovanca ter stisko svojcev. Motivacija mnogih stanovalcev je padla.
Lahko rečeva, da je to izkušnja, kjer sva dojeli, da zdravstveni delavci postavimo oskrbovanca/pacienta/bolnika na prvo mestu, marsikdaj pred sebe, in nam je najpomembnejše, da se oni dobro počutijo. Poveva vam, da je zelo dober občutek, ko vidiš zadovoljnega in nasmejanega oskrbovanca. Najbolj veseli pa sva, da imava možnost delati s takimi sodelavkami, ki se kljub težkim razmeram znajo nasmejati in razvedriti.”
foto: SZŠ Celje
