Po več mesecih dela na daljavo, kjer dijaki in tudi profesorji večji del dneva preživljamo pred računalniškimi ekrani, je prišel dan, ko smo si lahko vsi spočili oči.
V petek, 22. 1. 2021, je I. gimnazija v Celju organizirala Dan brez računalnika. Ta dan je bil namenjen izključno druženju s svojci ter preživljanju prostega časa zunaj, zato dijaki niso imeli pouka. Večina jih je tako petek preživela v naravi s svojimi štirinožnimi prijatelji.
Za mnenje glede tako preživetega dne sta Maja Kresnik-Doberšek in Julija Dolinšek povprašali Alino Zlatečan (1. E) in Saro Veber (3. Č).
Kako si preživela dan brez računalnika? Kaj si počela?
Alina: Dan sem izkoristila tako, da sem najprej malo dlje spala, si naredila dober zajtrk in z družino odšla na sprehod.
Sara: Osredotočila sem se predvsem na to, da je računalnik res ostal ves dan izklopljen. Dan sem preživela produktivno. Opravila sem par vaj za boljše počutje, si uredila zapiske za tekoči teden in se odpravila na bližnji hrib. Že več mesecev je moja pozornost večji del dneva usmerjena v računalnik, zato sem petkov dan posvetila predvsem svoji družini in prosti čas preživela z drugimi družinskimi člani.
Ali ti je bila ideja tega dneva všeč?
Alina: Da, ideja mi je zelo všeč, saj mislim, da smo vsi preveč na elektronskih napravah. Ta dan je bil pravi oddih.
Sara: Ideja je nadvse zanimiva, zato tudi menim, da bi lahko organizirali v prihodnosti še več takšnih dni. Dobili smo priložnost, da smo se lahko posvetili drugim, do sedaj manj pomembnim stvarem. Seveda, dlje smo lahko spali, posvetili smo se lahko sebi in – najpomembneje, lahko smo se spočili!
Dnevu se je pridružil tudi ravnatelj I. gimnazije v Celju, dr. Anton Šepetavc, ki je povedal: »Pouk na daljavo, ki nas povezuje, a nič manj ločuje že tedne in mesece, je za vse – tako za profesorje in dijake kot družine enih in drugih – fizično in psihično naporen. Ker se zavedam izrednih razmer in težkega položaja, sem že večkrat pomislil na to, da je treba nekako »presekati«, dati ljudem priložnost, da zadihajo, se malo sprostijo in odpočijejo oči in telo od raznih ekranov. Ko mi je s tem predlogom prišla naproti naša dijaška skupnost, predsednik Timon in mentorica prof. Lavbičeva, sem bil takoj za. Preprosto prav je in spodobi se. Mislim, da je uspelo; odmevi so z vseh strani pozitivni. Če se bo tole koroniranje nadaljevalo, bomo morali še kdaj narediti tak sprostitveni dan. Za življenje gre, ne samo za šolo! Za duševno zdravje nič manj kot za telesno.«
Eden glavnih pobudnikov tega dneva je bil tudi predsednik dijaške skupnosti Timon Povše Tašić, ki je povedal, da je bil namen Dneva brez računalnika, da bi se vsi skupaj, ne le dijaki, tudi profesorji in zaposleni, preprosto spočili od elektronskih naprav. Ta ideja je nastala že decembra lani znotraj Dijaške skupnosti, v začetku tega leta pa sta se skupaj z ravnateljem odločila, da bi bila to izredno dobra gesta, s katero bi pokazali, da kajuhovcem ni vseeno. Ne le za dijake, tudi za zaposlene.
»Pouk na daljavo se namreč izvaja že več kot tri mesece in mislim, da smo od nenehnega gledanja v ekran že pošteno utrujeni. Če nam je bil računalnik pogosto neka uteha in skoraj vsakdanji način življenja, pa ga imamo zdaj velikokrat preprosto dovolj. Namen Dneva brez računalnika je tako bil, da si vsi skupaj vzamemo dan počitka in ga čim bolj aktivno preživimo v naravi, se fizično razgibamo in mentalno sprostimo, preprosto spočijemo od učenja na daljavo, ki ni tako enostavno in lahkotno, kot morda misli kakšen opazovalec od zunaj. Je velik izziv ne le za dijake, tudi za profesorje, ki se zelo trudijo, da bi nam na čim bolj zanimiv način posredovali snov, zadnji letnik pa predvsem čim bolje pripravili na maturo.«
Timon je Dan brez računalnika izrabil za to, da se je napolnil z energijo. Zgodaj zjutraj se je odpravil na Anski vrh. Kasneje si je vzel nekaj časa zase in igranje kitare. Večer je preživel na družaben način z družino, po druženju pa se je kot vsak dan odpravil še na trening juda.
Ta dan je bil med dijaki zelo dobro sprejet in strinjali so se, da bi bil tak dan koristen še kdaj v prihodnje.
foto: osebni arhiv
