Včeraj je bilo opraljenih skupaj 30.677 testov (PCR + HAT) na virus SARS-CoV-2. Izvidi PCR testov so potrdili skupno 1.112 okužb, kar je ponovno občutno več kot prejšnji teden, ko jih je bilo 953.
Število aktivno okuženih prebivalcev Slovenije se je znižalo na 10.310 (včeraj 10.444) aktivno okuženih.
Opravljenih je bilo 24.688 hitrih antigenskih testov (HAGT) in 5.989 molekularnih PCR testov, ki so potrdili 1.112 okužb z deležem pozitivnih izvidov 18,6 %.
7-dnevno povprečno število potrjeno okuženih je po podatkih COVID-19 sledilnika naraslo na 742 okuženih oseb (za rumeno fazo mora biti to povprečje 600 okuženih oseb). Potem, ko smo prejšnji petek zabeležili najnižje 7-dnevno povprečje po 18. oktobru, je v zgolj štirih dneh to povprečje naraslo za v povprečju 61 okuženih oseb več na dan.
Število hospitaliziranih se je tokrat nekoliko znižalo. Hospitaliziranih je 444 covidnih bolnikov. 83 od teh je na intenzivni negi.
Včeraj so umrli 7 bolniki oboleli za covidom-19. Od začetka epidemije je skupaj umrlo 3.948 covidnih bolnikov.
V savinjski regiji je bilo včeraj potrjenih 153 okužb (pred tednom dni 128).
Poudarki:
- statistični podatki na regijski in državni ravni
- Ob zapletih s cepivom AstraZeneca: koliko šolnikov na Celjskem si je premislilo in koliko jih je moralo na bolniško – prispevek tukaj
- doslej 17 hujših primerov stranskih ulčinkov po cepljenju
Epidemiološko stanje na Celjskem
V naši savinjski regiji se je 7-dnevno povprečno število okuženih že četrti dan zapored povišalo in znaša 95 okuženih (včeraj 92).
V zadnjih 7 dneh je bilo v savinjski regiji potrjenih 667 (+25 glede na včeraj) okužb s SARS-CoV-2, v zadnjih 14 dneh pa 1.313 (+17 glede na včeraj) okužb. 14-dnevna incidenca v savinjski regiji znaša 508,2 in je višji od incidence na državni ravni (488,5).
V Splošni bolnišnici Celje se zdravi 39 covidnih bolnikov (1 več kot dan prej). 11 izmed vseh bolnikov s covidom-19 je na intenzivni negi. V SB Celje so včeraj sprejeli 8 covidnih bolnikov, v domačo oskrbo so jih odpustili 6. V celjski bolnišnici je včeraj umrl en covidni bolnik. Skupaj je v celjski bolnišnici doslej umrlo 393 bolnikov obolelih za covidom-19.
S pomočjo telemedicine, lahko bolnik sam spremlja in beleži svoje stanje. Kadarkoli katera od meritev odstopa od normale, se nam oglasi alarm. ? Potem bolnika pokličemo, če se poraja kakšno vprašanje ali težava, pa lahko kadarkoli bolnik pokliče tudi nas. ? pic.twitter.com/elXBI4fy8X
— SB Celje (@CeljeSb) March 16, 2021
Na Celjskem oz. savinjski regiji je bilo včeraj potrjenih 153 okužb (prejšnji teden 128 okužb). Največ jih je bilo v občini Celje 36 (tretje najvišje število včeraj potrjenih okužb med vsemi občinami), sledijo Velenje 17, Šentjur 14, Žalec 13, Šoštanj 10, Vojnik 9, Polzela 8, Štore 8, Braslovče 4, Nazarje 4, Podčetrtek 4, Slovenske Konjice 4, Šmarje pri Jelšah 4, Laško 3, Ljubno 3, Gornji Grad 2, Prebold 2, Rogaška Slatina 2, Rogatec 2, Dobje 1, Dobrna 1, Kozje 1, Tabor 1.
Epidemiološko stanje na nacionalni ravni
V Sloveniji je bilo včeraj potrjeno okuženih 1.112 oseb, pred tednom dni pa je bilo potrjenih 953 okužb. Epidemiološka slika na nacionalni ravni glede 7-dnevnega povprečnega števila okuženih oseb se je tako ponovno poslabšala in oddaljila od rumene faze. Drugi dan zapored je sicer padlo število hospitaliziranih, ki je še vedno v “rumenem območju” s pod 500 covidnimi bolniki po bolnišnicah. V rumeni fazi se odprejo vse šole in fakultete, študentski in dijaški domovi, preostale servisne dejavnosti, odpravi se policijska ura, itd., bi lahko glede na trenutni potek prišla kasneje, kot je bilo napovedano še pred dnevi, ko je kazalo na rumeno fazo v začetku marca.
Včeraj je umrlo 7 bolnikov obolelih za covidom-19. Od začetka epidemije pa je skupaj umrlo 3.948 covidnih bolnikov.
7-dnevno povprečje potrjeno okuženih je po podatkih covid-19 sledilnika na državni ravni 742 okuženih oseb (včeraj 725). To pomeni, da se je v zadnjih štirih dneh to povprečje povečalo za v povprečju 61 okuženih oseb več na dan. S takšnim tempom smo lahko v v tednu ali dveh nazaj v rdeči fazi. Še prejšnji petek smo s 681 povprečno tedensko okuženimi zabeležili najnižje 7-dnevno povprečje po 18. oktobru. Po podatkih NIJZ-a, ki ne vključujejo tujih državljanov in neznanih okužb je bilo to povprečje 737 (včeraj 714). 14-dnevna incidenca na ravni države znaša 488,5.
Število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 v slovenskih bolnišnicah se je včeraj zmanjšalo za 7. Sprejetih je bilo 48 covid bolniki (2 manj kot dan prej). V domačo oskrbo so odpustili 48 bolnikov oz. 11 manj kot dan prej. V bolnišnicah je umrlo 7 bolnikov obolelih za covidom-19 (noben na intenzivnem oddelku). V intenzivni enoti se zdravi 1 covidni bolnik manj kot dan prej.
Trenutno je hospitaliziranih 451 covidnih bolnikov. Na intenzivni negi se jih zdravi 83.
Število aktivno okuženih prebivalcev Slovenije se je znižalo in znaša 10.310 aktivno okuženih.
Na dan 16. marca je bilo v Sloveniji cepljenih že 176.956 oseb oz. 8,4 % vseh državljanov Slovenije. Od teh je drugi odmerek prejelo 85.165.
NIJZ predstavil poročilo o precepljenosti in stranskih učinkih
Nacionalna koordinatorica programa cepljenja Marta Grgič Vitek z NIJZ-ja je na vladni novinarski konferenci predstavila redno poročilo o cepljenju proti covidu-19 ter stranskih učinkih.
Slovenija je doslej prejela 333.075 odmerkov cepiv treh proizvajalcev (Pfizer, AstraZeneca, Moderna). Do nedelje je bilo porabljenih več kot 80 odstotkov dobavljenih cepiv.
Doslej je bilo v povezavi s cepivom Pfizer, s katerim so opravili skoraj 200.000 cepljenj, prijavljenih 2010 neželenih učinkov oz. 2010 ljudi je prijavilo vsaj kakšen neželen učinek. Pri cepivu Moderne je bilo od 12.000 odmerkov prijavljenih 22 neželenih učinkov, pri cepivu AstraZenece pa je bilo ob 55.005 cepljenjih prijavljenih 471 neželenih učinkov, kar predstavlja približno odstotek vseh cepljenih ljudi s tem cepivom torej podobno kot pri cepivu Pfeizer. Pri cepljenih osebah se sicer lahko pojavi več neželenih učinkov, pri vseh treh cepivih pa je bilo največ splošnih težav na mestu cepljenja.
Do nedelje so v Sloveniji zabeležili 17 prijav resnih nezaželenih dogodkov po cepljenju, 16 pri Pfizerjevem cepivu in enega pri cepivu AstraZeneca. Gre za učinke, ki ogrožajo življenje ali podaljšajo hospitalizacijo oz. je posledica smrt.
Pri Pfizerju, s katerim so bili cepljeni predvsem starejši, je bilo pri osebah s kroničnimi obolenji sedem smrti v časovni povezavi s cepljenjem. V treh primerih je povezava s cepljenjem malo verjetna, štirje primeri so še v preiskavi. Pri štirih primerih je bila potrebna hospitalizacija, vendar je tudi v teh primerih prav tako malo verjetna povezava s cepljenjem. Za pet primerov pristojna komisija podatke še zbira. V teh primerih je šlo po podatkih NIJZ-ja za prehodno možgansko kap, prsno bolečino, parezo roke, težave pri govoru, vensko tromboza…
“Pri cepivu AstraZeneca je bil prijavljen le ene resen primer neželenega učinka, oslabelost spodnjih okončin in tiščanje v prsih nekaj dni po cepljenju,” je pojasnila Grgič Vitkova.
Precepljenost po regijah in starostnih skupinah:
