Letošnje poletje so se nad Slovenijo nekajkrat razbesnela neurja z močnim vetrom in točo, ki so povzročila ogromno škode tako na stvarnem premoženju kot tudi na kmetijskih pridelkih.
Savinjsko regijo je najbolj prizadelo neurje s točo v začetku avgusta, po katerem so najbolj prizadete občine svoje občane pozvale k prijavi škode. Po do zdaj pridobljenih podatkih so največjo škodo utrpeli v občini Žalec.
Savinjska regija je bila letošnje poletje nekajkrat izpostavljena hudim neurjem s točo, ki so v določenih občinah povzročila zelo veliko škode. Večina občin poroča o škodi pretežno na cestni infrastrukturi, v občini Žalec pa tudi o veliki škodi v kmetijstvu.
Kot so nam namreč sporočili z Občine Žalec, je popis škode pokazal, da je toča v avgustu najbolj prizadela jugovzhodni del Žalca. Škoda na stvareh, objektih, cestah je tako okvirno ocenjena na 390.000 evrov (poškodovane strehe, okna, fasade).
Si je pa žalski župan Janko Kos, skupaj s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ogledal tudi škodo na kmetijskih površinah s poljščinami in hmeljem. Ugotovljeno je bilo, da je samo na območju občine Žalec poškodovanih več kot 400 hektarov hmeljišč (skupaj sicer savinjski hmeljarji ocenjujejo, da je poškodovanih okoli 500 hektarjev hmeljišč). Toča naj bi na hmelju povzročila kar 80 % škodo, nekatera hmeljišča pa so popolnoma uničena, zato jih ne bo možno niti obirati, saj se stroškovno ne izplača. Kot so sporočili z Občine Žalec se v bližnji prihodnosti nadejajo še obiska Ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Preostale občine z manjšo škodo v kmetijstvu, a posledicami na cestni infrastrukturi
Na poziv Mestne občine Celje, za prijavo škode nastale ob nedavnih neurjih, se je odzvala samo ena fizična oseba. Podatkov o višini ostale škode pa zaradi še nedokončanega ocenjevanja na terenu še nimajo.
Na Občini Šentjur so na poziv o prijavi škode prav tako prejeli zgolj nekaj vlog. O višini zaenkrat ne morejo govoriti, saj komisija še preverja stanje na terenu. Po prvih ocenah pa je neurje največ škode povzročilo na cestni infrastrukturi.
Tudi v Občini Štore škodo po neurjih še ocenjujejo. Po prvih ugotovitvah jo je bilo največja na občinskih cestah, medtem ko na stvareh oz. objektih ter kmetijskih zemljiščih in poljščinah večje škode niso zaznali. Na poziv občine je škodo sicer prijavil le en oškodovanec.
O škodi poročajo tudi iz Občini Dobje. V kmetijstvu je bila ta sicer manjša, ocenjena na pod 30 %, zato prijav ni bilo. So pa neurja sprožila zemeljski plaz na občinski cesti. Ocenjena škoda znaša 20.000 evrov.
Občina Podčetrtek je izvedla samo popis škode na infrastrukturnih objektih – cestah. S strani občanov pa informacij o nastali škodi na pridelkih, objektih,… ni bilo, zato občanov niso pozvali na prijavo škode.
Z Občine Polzela pa so sporočili, da jih je hudo avgustovsko neurje v veliki meri obšlo, zato nimajo poročil o nastali škodi.
Z Občine Rogatec so sporočili, da je Občina Rogatec pozvala oškodovance za prijavo škode za julijska neurja s poplavami, vendar se ni odzval nihče, tudi predhodnih informacij s strani občanov o nastali škode niso prejeli. Občina Rogatec je prijavila škodo nastalo na cestni infrastrukturi (3 novonastali plazovi) v skupni višini 26.500 evrov ter nastalo škodo na poslovnem objektu v višini približno 20.000 evrov.
*poizvedovanje o višini škode povzročene ob poletnih neurjih smo poslali v vse najbolj prizadete občine, vendar odgovorov vseh (še) nismo prejeli
B.S., foto: Barbara Mulej
