Ministra Podgoršek in Andrijanič sta se med obiskom Mlekarne Celeia seznanila z izzivi in težavami, s katerimi se sooča slovenska mlečna industrija
V sklopu vladnega obiska v Savinjski regiji sta se danes pozno popoldne v Mlekarni Celeia na delovnem obisku mudila minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek ter minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Direktor Vinko But ju je seznanil s poslovanjem in razvojnimi načrti, ob tem pa so z vodstveno ekipo mlekarne izpostavili številna aktualna vprašanja o stanju in prihodnosti slovenske mlečne industrije ter digitalni transformaciji podjetij v kmetijsko-živilski panogi.
Mlekarno Celeia, ki je 10. največje slovensko živilsko-predelovalno podjetje in je izključno v slovenski zadružni lasti, sta danes v sklopu vladnega obiska v Savinjski regiji obiskala minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek ter minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Pri slednjem je bila v ospredju pogovorov digitalna transformacija družbe: »Zanimalo nas je, kaj si lahko podjetja, kot je naše, obetamo na tem področju. Prav tako smo ministra seznanili s konkretnimi težavami, ki jih imamo pri razpisih, povezanih z digitalizacijo, in njihovi vrednosti. Minister Andrijanič je našim vprašanjem in pobudam prisluhnil in želimo si, da bomo priča njihovi uresničitvi tudi v praksi,« je po koncu pogovora povedal direktor Mlekarne Celeia Vinko But.
Bistveno obsežnejše je bilo področje vprašanj in pobud, ki so ga z ministrom dr. Jožetom Podgorškom načeli med obiskom: »Naj izpostavimo, da smo se ministru zahvalili za pomoč, ki jo je država v okviru svojih ukrepov namenila gospodarstvu. Tudi mi smo bili zabeležili padec prometa zaradi izpada naročil v javnem sektorju in gostinsko-turistični dejavnosti,« je povedal Vinko But in dodal, da so kljub temu v časih najbolj strogega zaprtja države uspeli ohraniti pozitivno poslovanje mlekarne. So pa na ministra naslovili kar nekaj pobud: »Želimo si, da država mlekarski sektor uvrsti med prednostne sektorje, saj je skupaj z govedorejo steber slovenskega kmetijstva. Prav tako pri javnih naročilih pogrešamo večjo težo standarda brez gensko spremenjenih organizmov – brez GSO, ki ga imajo vsi naši izdelki, saj menimo, da je to izjemen porok varnosti in kakovosti izdelkov,« našteva direktor But.
Področje, ki ga ministrstvo že naslavlja, je tudi sistemska promocija izdelkov slovenskega porekla v okviru projekta Izbrana kakovost Slovenije: »Prepričani smo, da tukaj obstajajo še mnoge priložnosti za izboljšave. Odpraviti je treba zavajajoče označevanje t. i. domačega porekla, da bodo kupci takoj vedeli, da z nakupi podpirajo slovenske kmete. Dobrodošla bi bila tudi dolgoročna nacionalna strategija osveščanja o pomembnosti celovite prehrane ter vlogi mleka in mlečnih izdelkov v njej,« nekatere poudarke pogovora našteva Vinko But in dodaja, da pogrešajo državno podporo tudi pri vertikalnih povezavah, ko so v verigi povezani kmetje, zadruga in zadružna mlekarna, kot je to v Mlekarni Celeia, v katero mleko prihaja s skoraj 900 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije.
Dodatna težava, ki jo občutijo v Mlekarni Celeia, so tudi javni razpisi, saj predlog pravilnika o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov slovenske mlekarne postavlja v nezavidljiv položaj napram tujim mlekarnam in kmečkim proizvajalcem: »Veliko nerazumevanje vloge slovenske mlečne industrije vidimo v osnutku novega Pravilnika o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, ki favorizira tujo mlečno predelovalno industrijo in zaradi tega slovensko postavlja v nekonkurenčen položaj,« je po koncu današnjega ministrskega obiska dodal direktor Mlekarne Celeia Vinko But in dodal, da je minister z ekipo pobudam prisluhnil ter da si v prihodnje obetajo dobro sodelovanje pri iskanju rešitev za slovensko mlečno industrijo.
R. Č.
