Glavna sezona neurij in posledičnih udarov strel je za nami. Letos poleti se je nad Slovenijo nekajkrat razbesnelo močno neurje z dežjem, točo, orkanskim vetrom in strelami. Čeprav se zdi, da je bila letošnja sezona neviht in posledično udarov strel zelo intenzivna, pa podatki atmosferske razelektritve kažejo, da je bilo udarov strel letos najmanj v zadnjih sedmih letih.
Po podatkih, ki smo jih pridobili z Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV), kjer preko sistema SCALAR avtomatsko beležijo atmosferske razelektritve na območju Slovenije in Zahodnega Balkana, je bila letošnja “sezona strel” najmanj aktivna v zadnjih sedmih letih.
Od leta 2015 je bilo največ strel zaznanih v letu 2019
Kot so nam pojasnili, se število udarov strel iz leta v leto spreminja. Aktivnost razelektritev je namreč odvisna predvsem od pogojev za nastanek neviht v posameznem letu. Podatki števila strel (vsi udari strel, tako med oblaki, kot tudi med oblakom in zemljo) na področju Slovenije v zadnjih letih (graf 1) kažejo, da je bilo letos na območju celotne države zabeleženih dobrih 211 tisoč razelektritev, kar je najmanj v zadnjih sedmih letih. Možnosti, da bi letos po številu strel še ujeli leto 2015 tako ni več, saj sta statistično gledano meseca november in december praktično brez atmosferskih razelektritev.
Na območju Mestne občine Celje je bilo v letošnjem letu zaznanih 1.272 strel, kar je zgolj okoli 0,6 % vseh letos zaznanih strel na območju Slovenije. Leta 2020 je bilo v Celju zaznanih 2.618 strel, torej več kot dvakrat več v primerjavi z letošnjim letom (tabela spodaj).
Od leta 2015 je bilo sicer največ zaznanih razelektritev v letu 2019. Tega leta je bilo zaznanih kar dobrih 531 tisoč udarov strel. Letos je bilo tako v primerjavi z letom 2019 zaznanih za več kot 60 % manj strel (vsi navedeni podatki so za vse udare strel, tako med oblaki, kot tudi med oblakom in zemljo):
Kateri meseci v letu so najbolj “strelastični”
Kot nam je pojasnil Klemen Jevnikar z Elektroinštituta Milan Vidmar gre pri udaru strele za prenos elektrine oziroma električnega naboja iz oblaka na zemljo (strele med oblakom in zemljo), znotraj oblaka ali med oblaki (strele med oblaki). “Pogoj za nastanek strele so torej nevihtni oblaki, le ti pa nastanejo ko je v zraku prisotna zadostna količina prašnih delcev, vlage in toplote. Na področju Slovenije je ta pogoj v največji meri izpolnjen v poletnih mesec. Zaradi tega je največja pojavnost udarov strel na področju Slovenije ravno v poletnih mesecih. V povprečju največ udarov strel zabeležimo v mesecu juliju in avgustu (op.p. prikaz v grafu 2),” pojasnjuje Jevnikar.
Primerjava števila strel po mesecih med področjem Slovenije in občino Celje v letih 2020 in 2021:
Najvišja gostota pojava udara strele je na zahodnem delu Slovenije
Jevnikar dodaja, da je najvišja gostota pojava udara strele na zahodnem delu Slovenije, najnižja pa na vzhodu države. S karte spodaj je razvidno, da gostota strel na zahodnem delu Slovenije doseže vrednost med 10 in 15 udarov strel/km²/leto, na vzhodnem delu Slovenije pa med 2,2 in 3 udarov strel/km²/leto. V večjem delu Slovenije beležimo med 3 in 4 udarov strel/km²/leto. Večjo gostoto udarov strel beležimo tudi na visokih vrhovih hribov (Krvavec, Plešivec, Trdinov Vrh, Kum in Nanos), kar je tudi razvidno s karte spodaj.
Območje Slovenije je v primerjavi s preostalo Evropo eno najbolj izpostavljenih glede udarov strele. Za primerjavo spodaj dodajamo sliko gostote strel na področju Evrope, iz katere je razvidno, da je v evropskem merilu najbolj izpostavljeno področje udarom strel območje zahodne Slovenije in vzhodne Italije.
B.S., vir podatkov: Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) – sistem SCALAR
