Po težki bolezni se je v 84. letu poslovil jezikoslovec Tomo Korošec iz Laškega, ki je na ljubljanski fakulteti za družbene vede predaval slovenski knjižni jezik in stilistiko.
Korošec, rojen 30. julija 1938 v Laškem, je v svojem raziskovalnem delu obravnaval vprašanja stilistike poročevalstva, jezikovne kulture, terminologije in besediloslovja. Je tudi avtor več knjig, slovarjev in učbenikov.
Leta 1963 je Korošec diplomiral iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti in tam leta 1976 tudi doktoriral z disertacijo Poglavja iz strukturalne analize slovenskega časopisnega stila. V letih 1963 in 1964 se je strokovno usposabljal v Pragi. Do leta 1972 je bil asistent na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nato na ljubljanski filozofski fakulteti, ko je leta 1977 začel predavati slovenski knjižni jezik in stilistiko na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, zdajšnji Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (FDV). Med letoma 2000 in 2001 je bil dekan FDV, upokojil se je oktobra 2008. Njegovo znanstveno delo in razvijanje pomembnih univerzitetnih predmetov na Filozofski fakulteti (Besediloslovje) in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (Jezik in stil oglaševanja, Stilistika poročevalstva, Slovensko vojaško izrazoslovje) sta neizbrisno zaznamovala akademski prostor, so zapisali na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo profesorja Korošca je pionirsko kar na štirih področjih: razvijal je vojaško izrazoslovje in razčlenjeval slovenski vojaški jezik, raziskoval problematiko jezika in stila novinarskih besedil, razčlenjeval jezik in stil oglaševanja ter utemeljil slovensko besediloslovje. Na vseh področjih je avtor sistematične terminologije, njegov razpravni jezik in njegove poimenovalne rešitve bogatijo besedišče slovenskega knjižnega jezika, strokovnjakom, študentom ter drugim bralkam in bralcem pa so zgled slovenskega znanstvenega stila in strokovnega besedotvorja. Prof. dr. Tomo Korošec je sodeloval tudi pri tvorjenju medicinske terminologije in izdelal ribiško, s svojim izjemnim teoretskim znanjem je krepil zavest o slovenstvu tam, kjer smo najbolj občutljivi – v jeziku in z jezikom.
Ugled univerze je nerazdružljivo povezan s prizadevanjem za slovensko univerzo s slovenskim učnim in znanstvenim jezikom, njegovim samoumevnim razvijanjem v znanosti in stroki, pri predavanjih in v vrhunskih znanstvenih besedilih. Znanstvenoraziskovalno, pedagoško in terminološko delo prof. Toma Korošca je pomembno prispevalo k ugledu te institucije, so ob žalostni vesti še zapisali na FDV.
