Prejšnji teden se je z občnim zborom. pohodom in druženjem, zgodilo tradicionalno srečanje diabetikov celjske regije. Vreme jim sicer ni bilo preveč naklonjeno, vendar, kot pravijo, “če se pojavi skupina diabetikov celjske regije, je toplo tudi pri minus stopinjah.”
“Vedno bolj ugotavljamo, da so pohodi, druženja starejših še najbolj pomembna. Zanimiva predstavitev podjetja iz Bleda, specializiranega za pripomočke za sladkorne bolnike, s strani Minke Zupanc je bilo za mnoge tudi tokrat zanimivo. Največje veselje pa je srečanje s članico Tatjano Košir, ki poskrbi za dobrote iz njene kuhinje in spominke, ki jih sama naredi doma in jih deli s svojimi sotrpini v društvu. Poleg tega pa poskrbi za dobro voljo in pohode tako na letovanju, kot tudi na srečanjih,” opisuje Jaki Kotnik.
Društvo sladkornih bolnikov Celje je na tokratnem srečanju zamenjalo že tretjega predsednika v zadnjih treh letih. Vzrok za predhodni menjavi sta bila smrt oz. bolezen, tako da je nova predsednica postala Brigita Pavčnik iz Rimskih Toplic. “Ostajata pa neumorni tajnici Zora Zupanc in Kerznar Vida, ki spremlja celoten program delovanja in finance, kar je zelo velik zalogaj dela za eno osebo. Nova predsednica je tako vse člane društva prosila za pomoč, da bi se delo porazdelilo, da bi lažje delali in bili še uspešnejši,” dodaja Jaki Kotnik.
V Sloveniji okoli 200 tisoč sladkornih bolnikov
Diabetiki celjske regije, kjer so vključeni sladkorni bolniki vseh okoliških občin, se soočajo z enakimi težavami kot ostala tovrstna društva. Članstvo se krči, saj je vse manj novih mlajših članov, denarna stiska pa onemogoča poslovanje oziroma slabša pogoje dela.
Letos sicer mineva 67 let od ustanovitve prvega društva sladkornih bolnikov Ljubljana. 463 milijonov ljudi po svetu je »sladkornikov«, v Sloveniji pa že okoli 200.000. Če se sicer primerno pazimo pri prehrani, ta bolezen ni nevarna in z njo lahko živimo, kljub temu pa za njo letno umre 443 Slovencev. V 39 društev po Sloveniji je vključeno 14.000 sladkornih bolnikov in podpornikov društev. Kljub delnemu zmanjšanju števila obolelih pa se stroški zdravljenja, predvsem zaradi draženja zdravil, povečuje in znaša letno že okoli 39 milijonov evrov. Najmanj obolenj je v goriški in obalno kraški regiji, posavska pa šteje največ sladkornih bolnikov.
