Na območju Braslovč in Latkove vasi so konec prejšnjega tedna zaprli tri namakalne sisteme v hmeljiščih. Tamkajšnji vodni viri so namreč pod biološkim minimumom, zato je namakanje kmetijskih izdelkov prepovedano. Gre za okrog 700 hektarjev hmeljišč, ki so se namakali iz umetnega Žovneškega jezera, je za STA povedala specialistka za hmelj Irena Friškovec s KGZ Celje.
Za razliko od hmeljišč, ki se namakajo iz Žovneškega jezera, namakalni sistemi drugod po Spodnji Savinjski dolini še delajo, a če v prihodnjih dneh ne bo kakšnega obilnega dežja, grozi zaprtje tudi teh. Irena Friškovec s KGZ Celje je dejala, da hmeljarji že vrsto na nujnost gradnje mokrih zadrževalnikov, iz katerih bi v primeru suše zagotavljali namakanje kmetijskih površin v Spodnji Savinjski dolini.
Hmeljarji bodo letošnjo letino hmelja začeli obirati v drugi polovici avgusta. Kakšna bo letina, bo pokazalo vzorčenje, prve ocene pa kažejo, da je habitus rastlin v nasadih, ki niso namakani, stožčast, vendar rastline v večini nasadov niso razvile značilnega vretenasto cilindričnega habitusa. Nekoliko boljša slika pa je v hmeljiščih z namakalnimi sistemi.
