Letošnja komisija, ki ji predseduje pisateljica in kulturna novinarka Lara Paukovič, sestavljata pa jo še pesnica, urednica, radijska ustvarjalka Tina Kozin ter doktor literarnih ved in profesor na Filozofski fakulteti Alen Albin Širca, je izmed več kot dvesto prebranih pesniških zbirk, ki so izšle od junija 2021 do maja 2022 izbrala peterico, ki se bo potegovala za letošnjo Veronikino nagrado.
Komisija za podelitev 26. Veronikine nagrade nominira Kristino Kočan z zbirko Selišča izdano v Založbi Litera, Natašo Velikonja z zbirko Prostor sred križišč izdano v Založbi Škuc, Milana Jesiha z zbirko Namreč izdano v založbi Beletrina, Ano Svetel z zbirko Marmor izdano v založbi Beletrina in Jerneja Županiča z zbirko Orodje za razgradnjo imperija izdano v založbi LUD Literatura.
Letošnja zaključna prireditev, na kateri bo razkrito, kdo je prejemnik 26. Veronikine nagrade bo 30. avgusta 2022 na Starem gradu Celje. Takrat bodo podelili tudi zlatnik poezije za življenjski pesniški opus Iztoku Osojniku in malo Veroniko Eli Potočnik za najboljšo dijaško pesem.
Obrazložitve nominacij za 26. Veronikino nagrado:
Nataša Velikonja – Prostor sred križišč:
Nataša Velikonja z mojstrskim obvladovanjem pesniškega jezika, precizno razporeditvijo pesmi, s tehtnimi in nenaivnimi eksistencialnimi vprašanji intimistično tematiko povzdigne na raven univerzalnosti, kjer se pokaže ne le njena vznemirljivost za vsakega posameznika, pač pa tudi njena vpetost v družbeno, ki nas v našem tukaj in zdaj vedno neizogibno določa.
Ana Svetel – Marmor:
Zbirka Marmor se ponaša s spontano igrivostjo, iskrenostjo in vitalizmom, pa tudi s kompleksnostjo in zrelostjo. Ana Svetel je prepričljivo nadgradila prepoznaven pesniški jezik iz svojega prvenca in pri tem ohranila izostreno oko za vsakdanje malenkosti in lepote – s presežnima tenkočutnostjo in milino, ki lirski subjektki omogočata, da pogleda tudi onkraj drobnih intimnih okruškov lastnega sveta.
Milan Jesih – Namreč:
Namreč je praznik ustvarjalnosti, bogata, nebrzdana paleta brezmejnih – tako hudomušnih kot melanholičnih – pesniških podob iz različnih časov, koncev in krajev, mojstrsko ujetih v jambske štirivrstičnice; a četudi zamejene s strukturo, se nikakor ne omejujejo z vsebino in izrazjem. Milan Jesih ponovno dokazuje, da ostaja v izjemni pesniški kondiciji.
Kristina Kočan – Selišča:
Selišča v slovenskem prostoru izvirno raziskujejo prostor poezije narave, ki ni v ničemer romantizirana in sentimentalizirana. Meditativno intonirana zbirka pa povrhu vpeljuje izjemno precizno, »dvosmerno« kompozicijo verza, ki bralca popelje v izrazito odprt tekst, v katerem sta njegovi domačnost in gotovost hipoma »razseljeni«.
Jernej Županič – Orodje za razgradnjo imperija:
Druga pesniška zbirka Jerneja Županiča je pretanjena in prevejana poezija igre jezika, ki s svojimi navidez avtomatičnimi asociacijami razgrajuje sleherni jaz, tako avtorjev kot bralčev. Gre za eno izmed tistih redkih vrst »objektivistične« poezije, ki takoj osvojijo s svojo jezikovno svežino, drznostjo in prodornostjo – predvsem pa s humorjem.
