Neugodne vremenske razmere, ki so to sezono prizadele predvsem kmetijstvo, naj bi po prvih ocenah vplivale na skoraj 40 % manjši pridelek od lanskega, ko je bilo pridelanega 2185 ton hmelja. Po ocenah strokovnjakov naj bi bila ključna tudi naslednja dva tedna.
Ugodne vremenske razmere v prihodnjih dneh lahko namreč še pozitivno vplivajo vsaj na razvoj storžkov pri poznejših sortah hmelja, pravi specialistka za hmelj Irena Friškovec. Medtem je sorta savinjski golding v nasadih, ki niso bili namakani, že prešla v tehnološko zrelost, torej je primerna za obiranje, v nasadih, ki pa so bili namakani, pa bo tehnološka zrelost nastopila konec tedna. Večina hmeljišč je sicer opremljena z namakalnimi sistemi, vendar za suše, kot je letošnja, trenutni vodni viri v Spodnji Savinjski dolini ne zadoščajo. Tako so morali prejšnji teden v delu hmeljišč zapreti namakalne sisteme. Hmeljarji zato znova opozarjajo na nujnost gradnje mokrih zadrževalnikov, iz katerih bi v primeru suše zagotavljali namakanje kmetijskih površin v Spodnji Savinjski dolini.
Na drugi strani pa se tudi prodajalci hmelja soočajo z določenimi težavami. Kot pravijo v žalskem podjetju Hmezad Exim, kjer odkupijo okoli 40 % vsega hmelja, so se zaradi epidemičnih razmer in okrnjene prodaje piva lani slabo prodajale določene sorte hmelja, zaradi česar se zaloge hmelja kopičijo. Tako v celoti ni prodana še niti lanska letina hmelja. Poleg tega z negotovostjo zrejo na ruski trg, ki je bil doslej eden izmed treh glavnih kupcev slovenskega hmelja, a se ob tem odpirajo tudi novi trgi, predvsem v Aziji.
Letos v Sloveniji 19 hmeljarjev obdeluje 1625 hektarjev hmeljišč, od tega je 145 hektarjev prvoletnih nasadov. Največ hmeljišč je na območju Spodnje Savinjske doline, in sicer dobrih 1100 hektarjev. Obiranje, pri katerem bo letos pomagalo okoli 400 romunskih delavcev, naj bi se pričelo naslednji teden.
