Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Celje so zaključili z obsežno kriminalistično preiskavo sumov korupcijskih kaznivih dejanj pri izvajanju javne gospodarske dejavnosti v Mestni občini Celje in Občini Vojnik. Več fizičnih in pravnih oseb naj bi občinska in državni proračun oškodovali za več sto tisoč evrov.
Na novinarski konferenci so predstavili podrobnosti preiskave.
Pred kratkim zaključeno preiskavo je na novinarski konferenci predstavil Ervin Stojnšek, vodja Oddelka za gospodarsko kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije PU Celje. Povedal je, da je bila konec avgusta podana predkazenska ovadba za 22 kaznivih dejanj korupcije oz. dajanja in prejemanja podkupnin, izvršenih med leti 2015 in 2020. Ovadenih je bilo 14 fizičnih in 6 pravnih oseb. Med fizičnimi osebami so ovadeni štirje javni uslužbenci, ostale fizične osebe pa so v neposredni povezavi s pravnimi osebami. Pri slednjih gre za manjša gradbena podjetja.
Vloga občinskih uslužbencev, večinoma zaposleni v občinskih oddelkih za razvoj, investicije in okolje, je bila v storjenih kaznivih dejanjih ključna. Ponudnikom gradbenih storitev so namreč omogočali pridobitev poslov na način, da so za to prejeli podkupnine. Te so bile v obliki denarja (med 2 in 4 tisoč evri) ali v obliki dobrin višjega cenovnega razreda in različnih uslug.
Podkupljeni uslužbenci so v zameno omogočali posle v več izvedbenih oblikah. Kriminalisti so preko pridobljenih dokazov s klasičnimi in posebnimi metodami ugotovili tri izvršitvene oblike kaznivih dejanj.
Uslužbenci so tako prirejali razpise za točno določenega izvajalca oz. dajalca podkupnine. Javni uslužbenec je pri tem razpolagal s podatki referenc dajalcev podkupnine in sodeloval pri pisanju razpisa ter ga prilagodil dajalcu podkupnine. Prav tako so določene razpise tudi namerno razveljavili ter nato ob ponovni izvedbi razpisa, privilegiranega ponudnika seznanili s konkurenčnimi ponudbami ter ga tako postavili v privilegiran položaj, saj so mu omogočili, da je oddal ponudbo, ki je bila ugodnejša od konkurenčnih ponudnikov.
Kazniva dejanja so izvrševali tudi na način, da so posegali v razpisno dokumentacijo prispelo na občine. Predvsem, ko se je dokumentacija še pošiljala po pošti. Občinski uslužbenci so namreč razpolagali z žigi družb in so tako lahko ožigosane dokumente naknadno dodajali v razpisno dokumentacijo ali pa so razpolagali z več ožigosanimi kuvertami z dokumentacijo, ter jih ustrezno datirali in v razpisno dokumentacijo vstavljali za nazaj oz. dokumentacijo zamenjali s ponudbami ugodnejšimi od preostalih prispelih ponudb.
Tretji način izvedbe kaznivih dejanj pa so se nanašali na evidenčne razpise gradbenih poslov nižjih vrednosti (do 80 tisoč evrov), kjer ni potrebno izvesti objave javnega naročila na portalu. Pri teh so se izvajalci kartelno dogovarjali in si posle delili ter z uslužbenci prilagajali razpise ter dajali t. i. prilagojene in dogovorjene kontra ponudbe in si tako razdelili projekte ter z dogovarjanjem izrivali konkurenco. Vsi deležniki so pri tem zavedno in hote dvigovali vrednosti razpisanih poslov in povzročili veliko premoženjsko škodo občinskima in državnemu proračunu. Ugotovljeno je bilo tudi, da so osumljeni, v primeru, ko postopek ni sledil časovnici črpanja sredsetev, prirejali dokumentacijo potrebno za datumsko omejeno pridobivanje javnih sredstev. In to na način, da so prirejali račune in jih izdajali preden so sploh začeli z izvedbo del. Torej so sredstva pridobivali na zalogo, z izvedbo del pa nato zavlačevali. Prav tako so izvajalci, ko so pridobili posel, tega ovrednotili po lastni presoji. Tako je v enem primeru dejanska vrednost projekta znašala 9 tisoč evrov, račun občini pa je bil izstavljen za 40 tisoč evrov.
Do zlorab položajev s strani javnih uslužbencev in posledično do pridobitve posla favoriziranim ponudnikom gradbenih storitev je prihajalo tako rekoč pri vseh fazah gradnje in sicer projektiranju, izgradnji in nadzoru. Prav tako je na podlagi ugotovitev preiskave mogoče trditi, da so bili izvajalci med vsemi fazami med seboj povezani oz. so imeli prijateljski odnos, zaradi česar se utemeljeno poraja vprašanje o ustrezni izvedbi nadzora nad izvedenim delom, kakor tudi o kakovosti izvedenih del. Ponudniki storitev so si med seboj izmenjali več kot sto konkurenčnih ponudb.
Za koliko natančno so oškodovali občinske in državni proračun ni znano, šlo pa naj bi za več sto tisoč evrov. Posli so bili sicer papirno brezhibni, in jih je bilo možno preiskovati ob neposredni prisotnosti oz. s prikritimi metodami. Policija je sicer v zvezi z dejanji pred preiskavo dobila več prijav. V nobeni od obeh občin med osumljeni ni županov.
Kazenske ovadbe ima že v obravnavi specializirano državno tožilstvo.
Na novinarski konferenci je nekaj statistike preiskovanja korupcijskih kaznivih dejanj na območju celotne Slovenije predstavil tudi višji kriminalistični inšpektor z Oddelka za korupcijo v Sektorju za gospodarsko kriminaliteto Uprave kriminalistične policije GPU Damijan Knavs.
Kot je povedal pri nas med največja korupcijska tveganja spadajo javna naročila. Pri preiskovanju teh so najučinkovitejše metode pridobivanja dokazov s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Dodal je, da je bilo število korupcijskih kaznivih dejanja v letu 2021 nad 10-letnim povprečjem, ki znaša 130 dejanj. V letu 2021 so namreč obravnavali 178 kaznivih dejanj korupcijske kriminalitete. Prevladovala pa so dejanja zlorabe pooblastil in dolžnosti. Podanih je bilo tudi 67 kazenskih ovadb, osumljene pa so bile 104 fizične osebe. Veliko preiskav je tudi še v teku.
