Letna inflacija v novembru ostaja visoka, tj. 10-odstotna, poroča Statistični urad RS. K temu so največ prispevale višje cene prehrambnih izdelkov. Hrana in brezalkoholne pijače so se v enem letu podražile za 19 %. Na mesečno inflacijo pa so najbolj vplivale višje cene naftnih derivatov; prispevale so 0,4 odstotne točke.
Letna rast cen je bila 10-odstotna (v istem obdobju lani 4,6-odstotna), povprečna letna rast cen pa 8,7-odstotna.
Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,1 %, cene storitev pa za 5,9 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 15,3 %, trajno blago za 8,4 % in poltrajno blago za 3,6 %.
K letni inflaciji so največ, 3,1 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 19 %). Podražitve goriv in energije (za 19,1 %) so letni indeks dvignile za 2,3 odstotne točke. 0,9 odstotne točke vpliva na inflacijo je imela dražja stanovanjska in gospodinjska oprema (za 12 %), 0,7 odstotne točke pa višje cene v restavracijah in hotelih (za 9,8 %).
Mesečna inflacija 0,9-odstotna
Cene življenjskih potrebščin so bile novembra za 0,9 % višje kot mesec prej.
Mesečno inflacijo so najbolj, za 0,4 odstotne točke, zvišali dražji naftni derivati: cene tekočih goriv so zrasle za 7,6 %, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 5,7 %. Hrana se je podražila za 0,9 % in k mesečni inflaciji prispevala 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva so imele še višje cene opreme za šport (za 13,2 %), trdih goriv (za 6,5 %), storitev v zdravstvu (za 2,5 %) ter oblačil in obutve (za 1,9 %). 0,2 odstotne točke so prispevale vse preostale mesečne podražitve.
Po drugi strani so mesečno inflacijo ublažile (vsaka za 0,1 odstotne točke) pocenitve toplotne energije (za 7 %), nastanitvenih storitev (za 3,7 %) in počitniških paketov (za 1,8 %).
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU oktobra 10,6-odstotna (mesec prej 9,9-odstotna) in v članicah EU 11,5-odstotna (mesec prej 10,9-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (7,1-odstotna), najvišja v Estoniji (22,5-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 10,3 %.
Vir: SURS
