Pred vrati je velika noč, v pripravah na največji krščanski praznik pa na veliko soboto marsikateri vernik k blagoslovu odnese številne dobrote. Tudi letos ni bilo nič drugače, v nadaljevanju pa preverite utrinke s številih “žegnanj” v Celju in okolici.
Velika sobota skupaj z velikim četrtkom in petkom predstavlja velikonočno tridnevje. Za praznike se kristjani povsod po svetu spominjajo Kristusove smrti in njegovega vstajenja v večno življenje. Eden izmed običajev na veliko soboto je blagoslov številnih dobrot, kot so kruh, jajca, hren, vino, potica in meso. Te namreč simbolizirajo Kristusovo smrt na križu. Ta dan se spominjamo umrlega Jezusa, zato se številni kristjani odpravijo v cerkev, kjer obiskujejo Jezusov grob.
Blagoslovov jedil, ki so se tekom dneva odvili tudi po mnogih župnijah v naših krajih, se je udeležilo mnogo vernikov. Zraven blagoslova dobrot pa se marsikje na jutro velike sobote še vedno izvaja stara navada, ko s prižigom ognja blagoslovijo tudi velikonočne gobe. Najprej se prižge ogenj, katerega blagoslovi duhovnik, nato pa s tem prisotni prižgejo gobe. Marsikdo tlečo gobo nato raznaša po okoliških hišah. Ta tradicija naj bi ponazarjala vstajenje Jezusa Kristusa, saj gobova rastlina izhaja iz mrtvega lesa in simbolizira novo življenje.
Odhod k blagoslovu za ohranjanje tradicije in več notranjega miru
O pomenu blagoslova ter zakaj se tega sploh udeležijo, smo vprašali tudi par vernikov. Mnogokateri nam je povedal, da se blagoslova udeležuje zaradi ohranjanja tradicije ter notranjega miru. Ob tem je ena izmed udeleženk po koncu dogodka dodala: “Mi vsako leto nesemo k blagoslovu. Za pravi velikonočni zajtrk je pač potrebno tudi to narediti, zraven pa se še tako malo podružim z drugimi.”
Velika noč sicer predstavlja praznik veselja in upanja. Kristjani namreč verujejo, da je Jezus s vstajenjem premagal smrt ter ponazarja upanje na vstajenje pri smrti.
