Po nedavnem valu zgražanja ob medvrstniškem nasilju prejšnji konec tedna v Celju je sedaj v medije prišla informacija, da se napadena sedmošolka sooča z nadaljevanjem nasilja.
Po poročanju portala 24ur je sedaj oškodovanka deležna groženj, da bodo obračunali z njo, če bodo udeleženci v pretepu deležni kakšnih sankcij. Prav tako naj bi jo bile sošolke v tem tednu zmerjale in bile tudi sicer nesramne.
Na Policijski upravi Celje so zapisali, da so razlogi za nasilna dejanja različni:
- od potrebe po dominantnosti,
- lahko so posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju,
- ali pa zgolj dokazovanje in postavljanje pred drugimi.
Nasilje lahko izvaja posameznik ali pa nasilje izvaja skupina mladoletnikov. Prav tako ne gre zanemariti še dejavnikov tveganja kot so alkohol, prepovedane droge, nasilje v družini itd. O vseh dogodkih s katerimi je policija seznanjena, obvešča pristojne centre za socialno delo (ne glede ali gre za protipravno ravnanje, kaznivo dejanje ali prekršek ali če dogodek ni v pristojnosti policije).
Zavedati se treba posledic psihičnega nasilja (izsiljevanje, zasmehovanje, izključitev, žaljenje, obrekovanje..) in spletnega nasilja. Dogodki nimajo vedno znakov kaznivega dejanja ali prekrška, a vseeno močno prizadenejo žrtev. Povzročitelji so mladoletniki obeh spolov. Žrtev pri tem trpi, ne more se umakniti, lahko da ves čas srečuje “nasilneža” (šola…).
Dejstvo je, da se prve oblike medvrstniškega nasilja pri mladostnikih pričnejo pojavljati že v vrtcih (različna zbadanja ipd.) in se nato skozi osnovno ter srednjo šolo nadaljujejo in le še stopnjujejo.
Na PU Celje zaradi tega tukaj vidijo predvsem večjo vlogo izobraževalnih ustanov v tem, da se aktivnosti usmeri v komunikacijo, sodelovanje, takojšen odziv, zlasti pa na preventivne aktivnosti. Šolstvo mora po njihovem odreagirati že ob najmanjšem pojavu oziroma sumu nasilja. Policija lahko v tem delu nudi pomoč (sodeluje na delavnicah, na srečanjih s starši, sodeluje na okroglih mizah…).
Pomembna je tudi vloga staršev. Takoj, ko prepoznajo nenavadno obnašanje otroka, se morajo z njim pogovoriti. Lažje to storijo starši, ki ves čas komunicirajo z otrokom, se z njim pogovarjajo, jim otrok zaupa in tako jim bo zaupal tudi neprijetno izkušnjo.
Širjenje objav nasilnih dejanj na družbenih omrežjih ni pravi način za obveščanje o tem, da je do dejanja prišlo. V teh primerih je lahko žrtev istočasno žrtev neposrednega nasilja in ko to nasilje nekdo posname in objavi še posrednega nasilja, ki je dalj časa trajajoče, saj tovrstnih posnetkov skoraj ni mogoče umakniti z interneta, hitrost širjenja pa je nepredstavljiva.
