Pred okroglim mesecem dni so na dan podelitve mestnih pravic Friderika II. Celju leta 1451, kar je obenem tudi sedanji občinski praznik, na Teharjah pripravili zgodovinski večer na temo povezave celjskih grofov s Teharčani in njihovimi pravicami ter svoboščinami.
Predavanje je pripravil Matej Ocvirk, zgodovinar in geograf, raziskovalec, arhivist, avtor in soavtor številnih zgodovinskih člankov in knjig, raziskovalec teharske zgodovine in avtor več knjig o zgodovini Teharij in Teharčanov.
Teharje so s svojo zanimivo, bogato in tudi skrivnostno zgodovino pogosto dobile mesto v književnosti in glasbi, kjer so se ohranile legende in pripovedke do današnjih dni.
Najbolj znane legende o plemenitem rodu Teharčanov so, da so bili nezakonski otroci celjskih grofov in kako so Teharčani ujeli zadnjega celjskega grofa Ulrika II., ko se je ženil na Teharjah in jim podelil plemenite pravice.
Teharčani s pripadajočimi kraji v Savinjski in Šaleški dolini so bili poseben koseški sloj ljudi, ki so svoje pravice in privilegije dobili z opravljanjem vojaške službe še iz časa karantanskih časov, pa vse do leta 1848 ko je bilo dokončno ukinjen fevdalni družbeni red in so Teharčani izgubili posebne svoboščine.
Teharska koseška skupnost je imela svoje simbole: grb, zastavo, sodniško žezlo in posebno koseško sodišče, kjer so si Teharčani sami izvolili vsako leto svojega sodnika imenovanega sodin ali šefon s svojimi svetovalci. Lahko so si sodili sami za manjše prekrške, glede zadev o dedovanju, prodaji zemljišč in drugih kupoprodajnih pogodb.
Tesno povezana s teharsko koseško skupnostjo sta bila cerkev sv. Štefana, ki je bila tudi prostor zasedanja in sojenja teharskih kosezov in osrednji prostor v središču Teharij – Ledina, ki je bil prostor trgovanja in sejemskih dnevov.
