Minuli torek je na koprski Fakulteti za management v Celju dr. Peter Kraljič, nekdanji direktor in partner v mednarodni svetovalni družbi McKinsey ter svetovalec nemške vlade, govoril o (ne)konkurenčnosti naše države v svetu. Med drugim je dr. Petrič poudaril, da gospodarsko stanje v državi niti približno ni ugodno, politiki so razcepljeni, enotne strategije, ki bi lahko državo potegnila v nov razvojni in konkurenčni krog, pa ni.
Slovenija se je znašla v primežu velikih težav, konkurenčnost v globalnem tržnem prostoru se je v zadnjih letih močno znižala, saj je trenutno Slovenija na 51. mestu svetovne lestvice konkurenčnosti gospodarstev, pred nekaj leti pa smo bili že na 32. mestu, kar pomeni, da smo močno nazadovali, je povedal dr. Kraljič. Konkurenčnost poslovanja je sicer kompleksen pojem in se odraža na več nivojih. Izpostavil je šest nivojev konkurenčnosti, in sicer »giga« na nivoju globalnega poslovanja, »mega« na nivoju ekonomskih gospodarskih združenj, »mezzo« na nivoju regij, »makro« na nivoju posameznih držav, »mikro« na nivoju podjetij in »nano« na nivoju posameznikov.
Za razvoj Slovenije je po njegovem mnenju ključno zagotavljanje gospodarske rasti, povečevanje vlaganj v raziskave in razvoj v obsegu najmanj 4 % BDP letno. Po njegovem mnenju bo potrebno veliko več sredstev namenjati izobraževanju, kreiranju novih delovnih mest, ter še bolj intenzivna internacionalizacija na hitro rastoče svetovne trge, kot so države BRICS in tudi druga perspektivna svetovna gospodarstva.
Dr. Kraljič je poudaril, da so na vodilnih mestih seznama najbolj konkurenčnih svetovnih gospodarstev relativno majhne države, kot so Švica, Singapur, Danska, Finska, kar potrjuje dejstva, da za uspešno konkurenčnost v svetovne merilu ni ključna velikost same države, temveč njena pravočasna sposobnost prilagajanja hitrim spremembam, svetovnim tržnim razmeram, razvoju in gibanjem in poenotenje politike strateškim prioritetnim ciljem države. In le takšna strategija lahko vodi k trajnemu razvoju konkurenčnosti posamezne države v globalnem tržnem prostoru.
Kraljič je še izpostavil, da je ključno za uspeh, krepitev in razvoj konkurenčnosti posamezne države, upoštevanje vseh ključnih faktorjev razvoja, in sicer priprava in izvedba ciljne strategije gospodarskega razvoja, vlaganje v raziskave in razvoj in izobraževanje družbe kot celote in posameznikov.
Dr. Kraljič je parafraziral športne uspehe naših športnikov s stanjem (ne)konkurenčnosti v naši državi: »Če Tina Maze osvoji drugo mesto, se zjoka, če Slovenija izgubi več mest na lestvici svetovne konkurenčnosti, se od politikov ne zjoka nihče!”
Prioriteta v Sloveniji za izhod iz krize je po mnenju Kraljiča prebroditev petih prepadov: 4% deficit je potrebno znižati na vsaj 2%, potrebujemo najmanj 60.000 delovnih mest, za kar potrebujemo 3-4% gospodarsko rast, nujno je potrebno delati na konkurenčnosti in nenazadnje – najmanj 4% BDP bi morali vlagati v inovativnost in razvoj.
Seveda se je dr. Kraljič v predavanju večkrat dotaknil tudi aktualno-političnih tem. Poleg celotnega predavanja, ki smo ga posneli in si ga lahko ogledate v spodnjem video posnetku, smo pripravili tudi nekaj insertov predavanja, kar si lahko ogledate v prvem video posnetku.
Skrajšana verzija:
Celotno predavanje:
v/t/f: eH
