Celje bo za Jugoslavijo ostalo na športnem področju za vedno zapisano v zgodovini kot prvo mesto, ki je organiziralo tekmovanje v motokros uv zaprtih prostorih (9. in 10. Januarja 1988). Doslej smo motokros gledali na prostem in uživali v vragolijah sicer šibkih fantov na gibljivih motorjih, od Celja dalje pa so odprte tudi pokrite dvorane. S tem bodo motokrosisti raztegnili letno sezono tudi na zimski čas, kar pomeni, da bodo spomladi, poleti in jeseni bolje pripravljeni za težke boje doma in v tujini. Tujim tekmovalcem je namreč že vrsto let dana možnost, da vozijo po zahtevnih progah v zaprtih prostorih, kar še posebej velja za ZDA in zahodno evropske države, od koder tudi prihajajo najboljši motokrosisti.
Avtomoto društvo Unior Lenart se je odločilo, da pripravi prvo republiško prvenstvo s petimi dirkami, dvema v Celju v hali Golovec in tremi od 15. do 17. januarja v Gornji Radgoni. Zbrali so se vsi najboljši slovenski motokrosisti ter se spopadli s to novo športno panogo.
Proga je krajša, krog pa poln ostrih ovinkov in zahtevnih preprek iz železa, prekritih z lesom. Motorji morajo imeti drugačne plašče kot za dirko na prostem, izpušne cevi so prilagojene zaprtim prostorom, verige niso namazane z mazilom, ki bi v dvorani puščalo pretirano maščobo.
V Celju sta bili dve dirki. Prvi dan je zmagal Bernard Urbanija iz Lukovice pred Stankom Vindišem iz Lenarta in Marjanom Zdovcem iz Brežic, sicer pa Celjanom. Drugi dan je slavil Silvin Vesenjak iz Orehove vasi pred Marjanom Zdovcem iz Brežic ter Bernardom Urbanijo iz Lukovice. Vsi so bili uspeha veseli, saj ga niso pričakovali. Možnosti za trening je bilo malo ali skoraj nič, zato so motoristi v prvi vožnji prvi dan delali veliko napak.
V dvorani se je oba dneva zbralo po okoli 1700 gledalcev. Kljub temu, da je bilo tekmovanje prvič v Celju, pa so se gledalci izkazali kot odlični poznavalci.
Novi tednik, 14. 1. 1988
