O nujni potrebi po gradnji novih šolskih poslopij v Celju si je naša javnost že na jasnem. Izmed predlaganih štirih novih šol so: III. osnovna šola v severnem delu mestnega teritorija med Zgornjo in Spodnjo Hudinjo; IV. osnovna šola na jugu, to je na Polulah; V. osnovna šola na severovzhodnem delu, to je na Ostrožnem in III. gimnazija kot nižja gimnazija poleg sedanje I. gimnazije.
Da vseh štirih šol ne bomo mogli graditi hkrati, je razumljivo. Gre sedaj le za vprašanje, kateri izmed navedenih šol bomo dali prvenstveno prednost, ko so nam vse štiri zelo potrebne. Po številu učencev, ki bi jih naj zajele novozgrajene šole, bi največ zalegla III. osn. šola s sedanjimi 338 učenci, ki gravitirajo tja. Iz finančno gospodarskih razlogov bi dobila prednost IV. osnovna šola na Polulah s sedanjimi 206 učenci, ker bi bila najmanjša in najcenejša. Na posestvu poleg hiše pokojnega učitelja Franca Krajnca, potem last Ciril-Metodove družbe in sedaj ljudska imovina, bi šolsko poslopje bilo najcenejše, ker je v bližini gradbeni material: kamen in pesek, apno in les. Tudi kmetje bi verjetno mnogo prispevali z vožnjami in prostovoljnim delom. Hiša bi se dala preurediti v učiteljska stanovanja. Ta šola, kakor ostali dve, bi postala hkrati kulturno-prosvetni center za ves svoj okoliš, ki je od mesta precej oddaljen. Imela bi zelo ugodno sončno lego in bi stala nekako v središču med raztresenimi naselji. Mladina iz Tremerja, Rifengozda, Zagrada, Pečovnika in Košnice se ne bi več mučila s 6 do 7 km dolgo hojo do šole, lepše bi se razvijala in večja ali manjša zaostalost teh krajev bi polagoma izginila. Telovadnica bi hkrati služila za kulturnoprosvetne prireditve, skratka: poleg osnovne šole bi se tu lahko razvila majhna ljudska univerza ter privezala nase mladino in starše. Postala bi novo žarišče ljudske prosvete.
Enako važnega in velikega pomena bi postali tudi ostali dve osnovni šoli. Sodobno naziranje stremi za tem, da je nove šolske zgradbe treba približati mladini iñ staršem in tako ustvariti ugodnejše pogoje za duševno in telesno rast naše mladine. Prepričani smo, da bodo zbori volivcev in množične organizacije v prizadetih krajih in v mestu samem o tem vprašanju razpravljali in izrekli svoje predloge in nasvete.
Savinjski vestnik, 24. 1. 1953
