Zeleni prehod je ena od prioritetnih agend Evropske unije, z nastopom Golobove vlade pa je pospešek dobil tudi v Sloveniji. V sklop tega sodi tudi prihajajoča sprememba energetskega zakona, ki v želji po zmanjšanju CO2 izpustov namerava omejiti kurjenje trdih goriv in zemeljskega plina.
V Novi Sloveniji so glede tega že napovedali referendum. Pa vendar je pri namerah vlade, zapisanih v noveli zakona, treba biti natančen: kakšno ogrevanje na drva in plin točno želijo prepovedati?
Za odgovor na zgornje vprašanje navedimo konkreten zapis iz novele zakona o energetiki:
“V strnjenih naseljih nista dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za primarni vir ogrevanja. V LEK se določijo strnjena naselja za potrebe tega člena v skladu z metodologijo iz dvanajstega odstavka tega člena, pri tem pa se upošteva vsaj eno izmed naslednjih meril: gostota toplotnega odjema, vrste tehnologij za rabo energije, število prebivalcev oziroma stavb, relief, pogoji lokalnega področja in prevetrenost.”
Slednje pomeni, da bo s 1. 7. 2024 pri gradnji nove stanovanjske stavbe prepovedano projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski ali utekočinjen naftni plin, v strnjenih naseljih pa bo prepovedano vgrajevati kurilne naprave na drva in zemeljski plin tudi v obstoječe stanovanjske stavbe.
Obenem bo občinam prepovedano podeljevanje novih koncesij za graditev ali upravljanje omrežja za distribucijo plina, podaljševanje obstoječih pa bo močno oteženo.
Pri tem je pomembno poudariti, da prepoved velja za primarne vire ogrevanja. To pomeni, da bodo v kaminih, pečeh in drugih ogrevalnih napravah ki v stanovanjskem objektu ne predstavljajo primarnega vira ogrevanja, drva še vedno lahko gorela.
Če vlada prepovedi ne umakne, bo NSi predlagala referendum
V Novi Sloveniji menijo, da vlada brezglavo drvi v zeleni prehod, z velikimi posledicami za kvaliteto običajnih ljudi. “S plinom naredimo manj kot dva odstotka CO2 izpustov in danes bi to radi ukinjali, kljub temu, da smo vlagali enormna sredstva v to plinsko omrežje,” se čudi nekdanji minister za infrastrukturo, Jernej Vrtovec. Dodaja, da jih “skrbi ta aktivističen pogled vlade, tak nonšalanten, vsi bomo imeli ogrevanje na elektriko, kdo bo pa to plačal ljudem?”
Zato, če vlada ne bo umaknila namere o prepovedi ogrevanja na plin in drva, bodo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu,
Kaj še bodo za “zeleni prehod” morale storiti občine?
Predlog zakona med drugim tudi prenavlja koncept načrtovanja razogljičenja na lokalni ravni. Občine bodo morale pripraviti in sprejeti načrte za opuščanje rabe fosilnih goriv za ogrevanje, sprejeti bodo morale cilje na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, načrtovati bodo morale energetske skupnosti za obvladovanje energetske revščine na svojem območju. Lokalni energetski koncepti bodo digitalizirani, da bo lažje sproti spremljati napredek.
V Sloveniji se sicer na zemeljski plin ogreva 135.413 gospodinjstev v 83 občinah, med njimi tudi v Mestni občini Celje. Slednja je v zadnjih letih priklop na plinovodsko omrežje ali nakup kondenzacijskega kotla celo spodbujala z neposrednimi finančnimi spodbudami. S tem so v MOC želi zmanjšati emisije delcev PM10 iz kurilnih naprav, doseči večjo izkoriščenost distribucijskih sistemov za plin in toploto ter spodbuditi učinkovitejšo rabo energije.
Cilji torej, ki jih na povsem nasproten način, pregovorno zasleduje tudi Golobova novela energetskega zakona.
