S tem naslovom je bil na današnji dan pred 65 leti objavljen članek v Celjskem tedniku. Vabljeni k branju:
Kot v vsaki dejavnosti se tudi v prometu vodi prometna statistika z namenom, da se v skladu z ugotovitvami skuša izboljšati varnost na javnih cestah. Stanje cestnega omrežja v celjskem okraju še ni zadovoljivo, čeprav je bilo dosti storjenega v preteklem letu za izboljšanje cestnega prometa. Naj navedemo le nekaj podatkov: Rekonstruirali so cesto I. reda pod Trojanskim klancem, cesto II. reda skozi naselje Ljubno, modernizirali posamezne odseke cest v Mozirju, na Teharski cesti v Celju proti Štoram, zgrajenih je bilo več novih mostov za večje obtežitve, odstranjeni so bili objekti, ki so ovirali promet itd.
Porast motornih vozil zavzema hitrejši tempo kot izgradnja modernih cestišč. Število motornih vozil v celjskem okraju se je lani povečalo v primerjavi z letom 1957 za 40 %. Prav tako je število novih voznikov (poklicnih in amaterjev) naraslo na preko 2000. Če upoštevamo velik porast novih voznikov in novih vozil, je nujno, da se mora poostriti disciplina in prometni red na naših cestah, sicer so posledice neizogibne. Vsaka najmanjša kršitev cestno-prometnih predpisov lahko povzroči stanje, ki ga prikazuje lanska statistika.
Lani je bilo v celjskem okraju 405 prometnih nezgod. Leta 1957 je bilo teh le 326. Število smrtnih primerov je bilo 18 odnosno 6 primerov, manj kot v letu 1957. Življenje je izgubilo 6 kolesarjev, 2 motorista, 7 pešcev, 1 otrok ter dva voznika tovornih avtomobilov. Telesno je bilo 156 laže in 138 teže poškodovanih. Skupna materialna škoda na vozilih in na poškodovanih objektih znaša okoli 35 milijonov din. Največ nezgod je bilo na cesti II. reda in to 134. Na cesti I. reda je bilo 127 nesreč, na cestah III. reda in drugih poteh pa 144 nesreč. Po časovnem razporedu je bilo največ nezgod med 14. in 16. uro in sicer 66. Nadalje med 16. in 20. uro. Ponoči je bilo nezgod manj kot v letu 1957. Mesec oktober je bil po številu nezgod (56) najbolj kritičen v preteklem letu. Temu sledijo meseci julij, avgust in september (45 nesreč). Najmanj nezgod (20) je bilo meseca januarja. Po dnevih je bilo največ nezgod ob sobotah (70), sledita pa nedelja in ponedeljek z istim številom (62) nezgod. Zanimiva je ugotovitev, da je največ nezgod na ravnih cestah, in to zaradi prevelike hitrosti motornih vozil. V nezgodah so bila udeležena vozila po naslednjem redu: 23 avtobusov, 137 tovornih avtomobilov, 169 osebnih, 21 traktorjev, 114 motornih koles, 22 mopedov, 112 kolesarjev, 30 konjskih vpreg, 10 vlakov in 41 pešcev. Pri nezgodah je bilo udeleženih tudi 22 otrok. Od vseh navedenih vozil je bilo 179 vozil družbena last.
Poglejmo, kakšni so vzroki nesreč. Zaradi vinjenosti je bilo 47 nezgod, zaradi prevelike hitrosti na pogoje ceste, vozila, prometa, voznika in vremena 57 nezgod, zaradi utrujenosti, zaspanosti, nepazljivosti ter izgube oblasti nad vozilom je bilo 123 nesreč. Ker vozniki niso upoštevali prednost drugih vozil,- je bilo 80 nezgod, nepravilno prehitevanje ‘ je povzročilo 29 Posledice nepazljivosti nezgod, 19 nezgod pa je bilo zaradi opustitve signala in nenakazovanje smeri. Vožnja po levi strani je terjala 18 nezgod, vožnja brez izpita pa 21 nezgod. Ostale nezgode so nastale zaradi vožnje brez luči predvsem pri kolesarjih, zaradi nepravilnega parkiranja, prekoračenje dovoljene hitrosti, nezasenčevanje luči, pokvarjenosti vozila ter zaradi polzkosti cest v zimskem času.
Veliko število kaznovanih kršiteljev cestno prometnih predpisov v javnem prometu kaže, da disciplina na cestah ni na zadovoljivi stopnji ter bi bilo nujno potrebno prometno vzgojo državljanov razširiti. To dolžnost bi naj prevzela društva (avtomoto društva, združenje šoferjev, Ljudske tehnike), katerih cilj je vzgajati nov šoferski kader. V preteklem letu je bilo na polju prometne vzgoje veliko storjenega. Dober uspeh beležimo pri šolski mladini, saj je udeležba le-te pri nezgodah minimalna. Za tak uspeh je treba dati priznanje vzgojiteljem na šolah. Tudi na javni oddaji »pionirji in promet« so učenci celjskih šol pokazali visok nivo znanja prometnih predpisov, ki je presegal znanje marsikaterega voznika v javnem prometu. Tajništvo za notranje zadeve je lani pri nagradnem natečaju prostih spisov in risb o prometu nagradilo 82 učencev. Tak natečaj predvidevajo tudi letos. Da bi ugotovili znanje poklicnih šoferjev iz cestno prometnih predpisov, so bili vsi vozniki poklicani na konsultacijo. Ta akcija je pokazala, da so nekateri vozniki na javnih cestah brez znanja. Ta ugotovitev ni presenetila organe prometne službe, ker imajo s temi vozniki največ opravka zaradi nediscipline.
Nobena statistika ne more prikazati vseh posledic, ki nastanejo pri nezgodah. Vsaka nezgoda zapušča vidne posledice. Družina je izgubila očeta, mater, kolektiv dobrega sodelavca, telesne poškodbe so največkrat zapustile trajne posledice, nezmožnost pri delu, vsi ti primeri pa bremenijo našo skupnost.
Nekaj primerov v ilustracijo. Na Vranskem je bil do smrti povožen vinjen kolesar, oče veččlanske družine. V celjski bolnišnici leži že tri leta poškodovana mati nedoraslih otrok, ki je dobila pri prometni nesreči težje telesne poškodbe. Do nesreče je prišlo po voznikovi krivdi, ki je opravljal motorno vozilo v vinjenem stanju.
Žalostni so primeri, ko voznik pusti ponesrečenca na cesti in zbeži, ne da bi mu nudil pomoč in mu s tem morda rešil življenje. Taki vozniki kažejo, da so brez srčne kulture in da nimajo nobenega sočutja do sočloveka. Lani je bilo zabeleženih 6 takih primerov (tri smrtne žrtve). Vsi primeri so bili raziskani. Vozniki so s takim ravnanjem sami sebi odmerili zasluženo kazen.
Celjski tednik, 23. 1. 1959
