S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Četudi je bil protokol o nabavi naravnega zemeljskega plina iz Sovjetske zveze Jugoslavijo podpisan šele decembra lani, so že stekle prve priprave za uresničitev načrta, ki naj prinese bistveno olajšanje v naš energetski položaj.
Nosilec celotne akcije je ljubljanski Petrol (za Slovenijo), ki je tudi pripravil prve informacijske razgovore o možnostih in pogojih dobave zemeljskega plina k nam.
Po pogodbi bo Jugoslavija dobila na leto 3 milijarde kubičnih metrov plina, od tega Slovenija 750 milijonov. Po tem načrtu naj bi glavni plinovod skozi Slovenijo tekel mimo treh največjih potrošniških središč — Maribora, Celja in Ljubljane. Za priključek na avstrijski plinovod je še nekaj različnih predlogov. Na vsak način pa so zmogljivosti za transport plina do nas na avstrijski strani pripravljene. Nekoliko drugače je v češkoslovaški, kjer se šele bodo lotili gradnje oziroma povečanja plinovoda. To pa je tudi razlog, ki odmika realizacijo dobave plina k nam za nekaj let. Navzlic temu se zdi, da bo dobava plina iz Sovjetske zveze v Jugoslavijo stekla 1977. leta, najpozneje pa leta 1978.
Mimo glavnega plinovoda bodo v Sloveniji zgradili še vrsto drugih priključkov in skušali tako med seboj povezati vsaj vse glavne potrošnike. Se pravi vsa večja industrijska podjetja itd.
Ne glede na variantne predloge o priključitvi slovenskega glavnega plinovoda na avstrijski vod, bo trasa potekala skozi Celje,Žalec, Polzelo, zatem bo njen krak ali celo primarni vod zajel tudi Slovenske Konjice. Plinovod pa bo vodil še proti Rogatcu in tako povezoval bližnje hrvaško območje.
Naravni zemeljski plin iz Sovjetske zveze prihaja k nam v času ko so vse oči uprte v reševanje energetskega položaja. Zato ker je pač vsak novi vir dobrodošel; in tudi zaradi varstva okolja, saj gorenje oziroma uporaba plina ne onesnažuje zraka, so nove pobude več kot dobrodošle. In cena? četudi danes ni moč govoriti o ceni za kubični meter tistega plina, ki ga bomo dobili oziroma porabili čez nekaj let, je na dlani, da se bo ravnala рo svetovni tržni situaciji. Ne glede na to resnico pravijo, da bo cena plina za okoli 10 odstotkov večja od cene, ki velja za naravno nafto. Po vsem tem je tudi cena mikavna.
Petrol kot nosilec akcije za zgraditev plinovoda v Sloveniji, bo imel te in prihodnje dni številne razgovore ne samo v regijskih območjih (v Celju je tak posvet že bil), marveč bodo njegovi predstavniki obiskali tudi večje potrošnike in z njimi skušali ugotoviti pripravljenost delovnih organizacij, da preusmerijo svoje energetsko porabo na plin. Prav tako bodo na teh razgovorih skušali ugotoviti količine plina, ki bi jih potrebovali in še vrsto drugih vprašanj, med katerimi ne bo manjkalo tudi finančnega. Gre tudi za delež, ki ga naj dajo neposredni potrošniki pri graditvi glavnega plinovoda.
Akcijo na širšem celjskem območju bo vodil kolektiv Plinarne in vodovoda v Celju.
M. Božič, Novi tednik, 21. 2. 1974
*cena časopisa: 2 dinarja
