S tem naslovom je bil na današnji dan pred 25 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Pivovarna Laško se je po uspehu v Choletu skupaj s četrtfinalnim nasprotnikom grškim Arisom znašla v družbi Valencie, Juventuda, Budučnosti, Tofaša, Benettona in Partizana, kjer smo nekdaj videvali le najbolj zveneča evropska košarkarska imena.
Slednji se bodo pač morali navaditi na Laščane, zlasti pa upoštevati dejstvo, da jim bodo načrte odslej velikokrat pomešali »manjši klubi evropskega košarkarskega podeželja«. Francozi so se močno opekli, a klubov z opeklinami je bilo že v rednem delu tekmovanja dovolj, da bi se iz tega dalo kaj »izvleči«. Cholet pač ni resno računal na možnost, da bi ga na tej stopnji tekmovanja lahko izločila ekipa, ki je v domačem prvenstvu med prvoligaši šele zadnjih nekaj sezon. Mnenja niso spremenili niti po debaklu v Laškem, ko jim tudi izdatna naklonjenost arbitrov ni pomagala do ugodnejšega izhodišča pred revanšo. Navsezadnje pa so v svoji zaverovanosti in ugodnim statističnim pokazateljem o nepremagljivosti v domači dvorani najbrž pričakovali nekaj težji trening pred četrtfinalom.
Aleš Pipan je svoje varovance skozi tekmo in vsa spremljajoča dogajanja vodil zares mojstrsko. Iztirila ga ni niti »vojaška« namestitev 15 km od dvorane, še manj nešportna poteza Francozov, ki so pohiteli z napovedmi obračuna z Grki, najmanj pa visoko vodstvo Choleta (16 točk) v prvem polčasu. Čakal je svoj trenutek: »Provokacij smo vajeni. Verjel sem, da smo boljši in Cholet je bil.zrel tudi za večji skupni poraz. Američana Hayes in Howel sta skupaj dosegla le 31 točk,« je pojasnil vselej mirni profesor poslovne matematike.
Eden najbogatejših francoskih klubov Cholet Basket je zdaj že zgodovina, oči Laščanov pa so uprte v Solun. Aris ima v domačem DP 13 zmag in 6 porazov in si s starimi znanci pivovarjev, ekipo AEK, trenutno deli 4. mesto. V zadnjem krogu je v gosteh grdo (84:69) izgubil z nižjeuvrščenim Sportingom. Značilnost Soluncev je predvsem ta, da v domačih tekmovanjih nastopa povsem druga ekipa, kot na evropskih parketih. S petimi Američani so krepko presegli kvoto tujcev, zato bosta Pipanovi četi nasproti stala le dva ob še dveh domačih reprezentantih.
Uspeh igralcev iz Treh lilij je Sloveniji praktično že zagotovil drugi sedež na vlaku elitne Evropske lige (čeprav se FIBA močo trudi, da bi bilo drugače), ki se bo pričela prihodnjo sezono in jo bodo Laščani vsekakor igrali, saj stroški niso bistveno večji, iztržek pač. Največje evropsko klubsko tekmovanje si močno želi okusiti kapetan Mileta Lisica: »Po ogledu posnetka smo videli naše napake. Aris bo nosil izkušnjo AEK, ki je pri nas že padel!« Po mnenju Miljana Goljoviča je grški nasprotnik slabši od Bennetona ali Partizana: »Če se lahko kosamo z Unionom Olimpijo in AEK, se lahko tudi z Arisom. V DP upam na 2. mesto, ki nam zagotavlja nastop v Evropski ligi!«. Ta je seveda velik zalogaj – finančno in organizacijsko. Utegnilo bi se zaplesti pri dvorani, ki pa so si jo predstavniki FIBE že ogledali in bojda niso imeli večjih pripomb. »Mogoče se stvari prehitro odvijajo,« je bil ob filmsko odvijajočih se dogodkih nekoliko skeptičen Saša Dončič. Zelo pomembno pa je, da so njegovi še dodatno okrepili samozavest, zatorej je strah pred uglednimi nasprotniki izstopil iz laškega brzovlaka. Za popotnico v nove evropske dogodivščine si bodo Laščani razdelili približno 3 milijone tolarjev – iz naslova minulega dela in dosežkov.
Primož Škerl, foto: Gregor Katič, Novi tednik, 25. 2. 1999
*cena časopisa: 280 tolarjev
